ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 1. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR. Tožniku je očitala kršitev pogodbe o zaposlitvi in predpisov z znaki kaznivega dejanja (ker naj bi tožnik brez dovoljenja in vednosti delodajalca razpolagal z lesom delodajalca, da bi si ga protipravno prilastil). Tožena stranka ni dokazala, da si je tožnik želel drva - goli protipravno prilastiti. Ker vsi elementi očitanega kaznivega dejanja tatvine tako niso bili podani, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066133
ZP-1 člen 133. ZPrCP člen 104, 104/3, 104/4, 107.
dokazna ocena - preverjanje psihofizičnega stanja - preizkus alkoholiziranosti - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti
Preizkušanec lahko izrazi nestrinjanje z rezultatom elektronskega alkotesta z besedami ali tako, da odkloni podpis zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti.
Preizkušanec krije stroške strokovnega pregleda le, če ima v organizmu višjo vsebnost alkohola od dovoljene.
ZJU člen 24, 25, 35, 39, 39/2. ZUJF člen 168, 168/1.
povrnitev stroškov - javni prevoz - sodno varstvo - rok za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe – pravočasnost tožbe - odločitev komisije za pritožbe - molk organa - povračilo stroškov prevoza na delo in z dela
Javni uslužbenec ima pravico vložiti tožbo v roku tridesetih dni od vročitve sklepa komisije za pritožbe, tudi če ta ni odločila v roku. Ne gre za to, da bi se s kasnejšo odločitvijo komisije za pritožbe javnemu uslužbencu odprl nov rok za vložitev tožbe, ampak za to, da zakon javnemu uslužbencu v primeru prekoračitve roka iz drugega odstavka 39. člena ZJU daje dve možnosti za vložitev tožbe.
Ker znaša razdalja od avtobusne postaje do delovnega mesta tožeče stranke več kot dva kilometra, je tožeča stranka upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela na podlagi prvega odstavka 168. člena ZUJF (po katerem zaposlenemu pripada povračilo stroškov prevoza na delo in z dela glede na razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra).
sklep o izvršbi - predmet izvršbe - obrazložen ugovor - premične stvari - omejitve izvršbe proti pravnim osebam in podjetniku
Ker predmeti izvršbe v sklepu o izvršbi niso konkretno navedeni, dolžnik niti še ni mogel obrazloženo uveljavljati, da je izvršba dovoljena na stvari, na kateri je možnost izvršbe omejena, zato je treba dolžniku v okviru zakonskih možnosti omogočiti, da s konkretnimi trditvami in predlaganjem dokazov uveljavlja morebitno kršitev 80. člena ZIZ.
ZJU člen 24, 25, 35, 39, 39/2. ZUJF člen 168, 168/1.
povrnitev stroškov - javni prevoz - sodno varstvo - rok za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe – pravočasnost tožbe - odločitev komisije za pritožbe - molk organa - povračilo stroškov prevoza na delo in z dela
Javni uslužbenec ima pravico vložiti tožbo v roku tridesetih dni od vročitve sklepa komisije za pritožbe, tudi če ta ni odločila v roku. Ne gre za to, da bi se s kasnejšo odločitvijo komisije za pritožbe javnemu uslužbencu odprl nov rok za vložitev tožbe, ampak za to, da zakon javnemu uslužbencu v primeru prekoračitve roka iz drugega odstavka 39. člena ZJU daje dve možnosti za vložitev tožbe.
Ker znaša razdalja od avtobusne postaje do tožničinega delovnega mesta več kot dva kilometra, je tožnica upravičen do povračila stroškov prevoza na delo in z dela na podlagi prvega odstavka 168. člena ZUJF (po katerem zaposlenemu pripada povračilo stroškov prevoza na delo in z dela glede na razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra).
vmesna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Kadar sodišče pride do ugotovitve, da zahtevek na plačilo odškodnine po temelju ni utemeljen, mora tožbeni zahtevek zavrniti, saj se z vmesno sodbo lahko izreče le, da je tožbeni zahtevek po temelju delno ali v celoti utemeljen, ne pa, da ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je z izdajo „zavrnilne vmesne sodbe“, namesto, da bi s sodbo tožbeni zahtevek zavrnilo, po nepotrebnem podaljšalo in tudi podražilo postopek. Zaradi zmotne uporabe določbe 315. člena ZPP je podana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, na katero pa pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, temveč le na pritožbo stranke.
Tožniku je pri spuščanju pri stopnicah zdrsnilo na listu okrasne lončnice (benjamina) in je padel po stopnicah. Stopnišče, na katerem je padel tožnik, ni nevarna stvar, za katero bi tožena stranka odgovarjala po načelu objektivne odgovornosti. Uveljavljena sodna praksa je, da stopnišče samo po sebi ni nevarna stvar in da hoja po stopnicah ne pomeni nevarne dejavnosti. Stopnišče v posebnih okoliščinah lahko postane nevarna stvar, vendar takšne okoliščine v konkretnem primeru niso bile ugotovljene.
Toženi stranki ni možno očitati neustreznega čiščenja, ker naj bi bil na tleh en list benjamina. Kakšen odpadel list benjamina ni mogel povzročiti spolzkosti stopnic, še zlasti, ker je rastlina stala na podestu med dvema krakoma stopnic. Toženi stranki ni možno očitati opustitve ustrezne skrbnosti glede zagotavljanja varnih pogojev dela, zato tožena stranka ni krivdno odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi padca po stopnišču.
ZZVZZ člen 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 235. ZDSS-1 člen 72, 72/1.
začasna nezmožnost za delo - bolezen
Tožbo zoper drugostopenjski dokončni posamični upravni akt je mogoče v skladu s 1. odst. 72. člena ZDSS-1 vložiti v 30 dneh od njegove vročitve, kar pomeni, da sodišče v socialnem sporu presoja pravilnost in zakonitost posamičnih upravnih aktov iz predsodnega postopka, praviloma glede na dejansko stanje, kakršno je obstajalo do izdaje izpodbijane drugostopenjske odločbe. To pa pomeni, da sodišče ne more prevzemati pristojnosti nosilca obveznega zdravstvenega zavarovanja in samo odločati o začasni nezmožnosti za delo za daljša obdobja po izdani drugostopenjski odločbi. Pravica in dolžnost izbranega osebnega zdravnika je, da v primeru zaključenega bolniškega staleža po 30-ih dneh ponovno sam ugotovi začasno nezmožnost za delo, indicirano delo iz zdravstvenih razlogov oz., če tega ne ugotovi, ima zavarovanec ponovno možnost zahtevati odločitev imenovanega zdravnika ter v primeru morebitne negativne odločitve uveljavljati redno pravno sredstvo pred zdravstveno komisijo. Zato ni mogoče slediti tožnikovi zahtevi za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni do zaključka postopka o uveljavljanju pravic iz obveznega invalidskega zavarovanja, saj tožbenih zahtevkov (za priznanje bolniškega staleža) v tovrstnih sporih ni mogoče postavljati
plača - regres za letni dopust - plačilo za delo - obveznost plačila
Direktor tožene stranke je tožnici plačal določen denarni znesek, vendar iz lastnih sredstev. Tožena stranka v zvezi z navedenim plačilom ni predložila nobenih dokazov, da je šlo za delno poravnavo vtoževanih terjatev iz naslova delovnega razmerja (plače, regresa za letni dopust), zato ni podlage, da bi se ta sredstva odštela od tožničinih terjatev.
pogodba o organiziranju potovanja - organizator posebne storitve - odškodninska odgovornost organizatorja potovanja - skrbnost pri izbiri osebe, ki je opravila storitev
Upoštevaje, da je tožena stranka v pisnih obvestilih v zvezi s potovanjem ponudila možnost izleta z jeepi kot fakultativnega izleta in da je predstavnica tožene stranke potnike seznanila o vseh podrobnostih izleta, pobrala prijave in plačila, po navodilih tožene stranke izbrala lokalno turistično organizacijo ter aktivno sodelovala pri izvedbi izleta, je pravilen zaključek, da je toženo stranko šteti za organizatorja izleta z jeepi, organizacijo izleta z jeepi pa kot opcijski dodatni izlet v smislu posebnih storitev, ki jih odloča VI. točka Splošnih pogojev poslovanja tožene stranke.
upravljanje večstanovanjskih stavb - terjatev upravnika do etažnega lastnika - izdatek za drugega - neupravičena pridobitev
Ker je tožnik kot upravnik večstanovanjske hiše poravnal stroške izvajalcem gradbenih del iz lastnih sredstev in je tako za toženo plačal nekaj, kar bi bil po določbah SZ-1 dolžan plačati toženec sam, je po določbi čl. 197 OZ upravičen od toženca kot lastnika stanovanja zahtevati povračilo stroškov, ki jih je plačal zanj.
spor majhne vrednosti - veljavnost pogodbe o upravljanju - določitev upravnika - stroški obratovanja - merilo za razdelitev stroškov
Upoštevajoč dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da so pogodbo o upravljanju podpisali etažni lastniki z več kot 50 % solastniškim deležem, ki ne more biti predmet pritožbenega preizkusa, je zaključek sodišča prve stopnje o veljavni sklenitvi pogodbe o upravljanju pravilen.
Ker so objavljeni predpisi, kot je tudi zadevni pravilnik, znani vsem in veljajo za vse enako, se toženka na nepoznavanje ključa delitve stroškov obratovanja, kot izhaja iz navedenega pravilnika, povsem neutemeljeno sklicuje.
invalidnost I. kategorije - invalid III. kategorije
Pri tožniku (invalidu III. kategorije) je prišlo do poslabšanja invalidnosti, zato je tožnikov tožbeni zahtevek, da se ga zaradi posledic bolezni razvrsti v I. kategorijo invalidnosti, utemeljen. Po 2. odstavku 163. člena ZPIZ-1 nova pravica iz invalidskega zavarovanja, to je pravica do invalidske pokojnine, pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe.
Pri plačilu sodne takse se šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu, če je denarno nakazilo prejeto v dobro predhodnega podračuna sodišča v treh dneh po izteku tega roka (6.b člen ZST-1). Denarni znesek takse za tožbo ni bil prejet v dobro prehodnega računa sodišča v 15-dnevnem roku, določenem v 1. odstavku 34. člena ZST-1 niti v nadaljnjih treh delovnih dneh (v roku iz 6.b člena ZST-1), kar je razlog za ustavitev postopka (3. odstavek 105.a člena ZPP).
invalidnost III. kategorije - invalidska pokojnina - delna invalidska pokojnina
Pričetek dela s krajšim delovnim časom ima za posledico izplačevanje delne invalidske pokojnine, ki se delovnemu invalidu odmeri po drugem (in po tretjem) odstavku 93. člena ZPIZ-1 v odstotku, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega časa. Če delovni invalid prične delati s krajšim delovnim časom od polnega, se mu šele tedaj prične izplačevati odmerjena delna invalidska pokojnina in se mu izplačuje vse dokler opravlja delo, na katerem ima priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, kot je določeno v prvem oziroma drugem odstavku 159. člena ZPIZ-1.
oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - dopolnitev vloge
V času vložitve predloga je že bil uveljavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (ZST-1B, začel veljati 10.8.2013), ki je v 3. členu dotedanji 11. člen Zakona o sodnih taksah spremenil tako, da je oprostitev plačila sodnih taks v celoti predvidel le za fizične osebe, ki so prejemnice denarne socialne pomoči po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 11. člena). Od uveljavitve teh sprememb zakona pravna oseba ne more biti več v celoti oproščena plačila sodnih taks.
ZDR člen 75, 79, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3. OZ člen 319.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve - sodno varstvo
Za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni obstajal poslovni razlog po 1. alineji 1. odstavka 88. člena ZDR, zato skladno z 2. odstavkom istega člena tožniku ni bilo mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Med strankama namreč ni bilo sporno, da je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov le navidezna. Tožnik se z izjavo, da se odpoveduje pravici uveljavljati sodno varstvo in vsem morebitnim drugim zahtevkom zoper delodajalca, ni mogel odpovedati sodnemu varstvu, ki je njegova neodtujljiva pravica, zato so pritožbene navedbe o tem, da tožniku sodišče ne bi smelo nuditi sodnega varstva, neutemeljene.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 116, 116/3, 204, 204/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - bolniški stalež - sodno varstvo
Po podani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s strani tožene stranke, je bila tožnica začasno zadržana z dela zaradi bolezni. Glede na 3. odstavek 116. člena bi zato tožena stranka, ki jo je tožnica pisno obvestila, da je do nadaljnjega v bolniškem staležu, to morala upoštevati pri odjavi tožnice iz zavarovanj. Tožnico je neupravičeno odjavila iz zavarovanj že po izteku odpovednega roka, saj bi morala upoštevati 3. odstavek 116. člena ZDR, po katerem lahko delavcu preneha delovno razmerje z dnem ugotovitve zdravstvene zmožnosti za delo, najkasneje pa s potekom 6 mesecev po izteku odpovednega roka. Zato je tožnici nezakonito prenehalo delovno razmerje z dnem, ko se je iztekel odpovedni rok in je bila tožnica v delovnem razmerju vse do dne, ko je za tožnico bila ugotovljena zdravstvena zmožnost za delo.
Stečajni upravitelj je priznal pretežni del prijavljene terjatve, prerekana je bila terjatev v neznatnem znesku. V takšnem primeru se šteje, da je tožena stranka zahtevek izpolnila (čeprav bo priznana terjatev poplačana kasneje v okviru stečajnega postopka), oziroma da je tožeča stranka s svojim zahtevkom uspela. Zato je ob smiselni uporabi določbe 1. odstavka 154. člena ZPP, po katerem mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške, tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti potrebne stroške.
Tožena stranka bi lahko dokazala, da so bile tožniku nadure plačane na roko, saj je priča izpovedala, da so prejemali plačila na roko in pri tem podpisovali nekakšne tabele, tako da bi tožena stranka te tabele lahko predložila. Gotovo pa ima tožena stranka tudi podatke o izrabi delovnega časa in bi s tem lahko dokazala svoje trditve, da delavci nadur niso delali. Skladno s 1. odstavkom 7. člena ZEPDVS je delodajalec dolžan voditi evidence o zaposlenih delavcih, o stroških dela, o izrabi delovnega časa in o oblikah razreševanja kolektivnih delovnih sporov, zato pritožbene navedbe, da tožena stranka dejstva, da tožnik ni opravil nadur, ne more dokazati, ne vzdržijo.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje odsotnih delavcev
Tožena stranka s tožnikom ni sklenila pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz razloga nadomeščanja individualno določenega, začasno odsotnega delavca na določenem delovnem mestu, ampak zaradi potrebe po nadomeščanju odsotnih delavcev v primeru njihove odsotnosti zaradi letnih dopustov, bolniških izostankov in podobno. Gre torej za trajno potrebo po zaposlitvi zadostnega števila delavcev za nedoločen čas, ki bodo učinkovito pokrivali redne potrebe po delu. Ker razlogi za sklenitev delovnega razmerja za določen čas pri toženi stranki niso obstajali, je tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožnik pri toženi stranki v delovnem razmerju za nedoločen čas, utemeljen.