brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - načelo pravičnosti
Ob upoštevanju teže kaznivega dejanja, nezapletenosti pravnih vprašanj in okoliščin, iz katerih izhaja, da je tožnik, kljub strokovni nevednosti, sposoben razumeti česa je obdolžen, se zagovarjati in se s predlaganjem dokazov tudi braniti pred očitki v obtožnem predlogu, ni konkretnih okoliščin, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel pomoč strokovne obrambe, zlasti ob upoštevanju načela materialne resnice ter načela in dubio pro reo.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - dejanska raba kmetijskih zemljišč - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - odprava odločbe prve stopnje - obnova postopka po uradni dolžnosti - novo dejstvo
Po oceni sodišča je zmotno stališče tožnika, da za odpravo odločbe niso bili izpolnjeni pogoji. V obravnavani zadevi se je upravni organ prve stopnje skliceval na prvi odstavek 42. člena ZKme-1, uporabo te določbe pa je pravilno utemeljil pritožbeni organ v obrazložitvi svoje odločbe. Tudi po presoji sodišča za pravilno uporabo 42. člena ZKme-1 ugotavljanje novega dejstva ni potrebno. Ker tožnik ne navaja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da postopek, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, ni bil izveden v predpisanem roku, so njegovi očitki v zvezi z nepravilno uporabo navedene določbe, neutemeljeni.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski postopek - sprememba namembnosti - pastirski stan
Sprememba objekta iz pastirskega stanu v počitniški objekt pomeni spremembo namembnosti objekta, saj je splošno znano, da je namen bivanja pri obeh bistveno različen in je povezan z različnima dejavnostima (na eni strani s sezonsko pašnjo živine na planini in z oddihom na drugi strani).
Vzpostavitev prejšnjega stanja ali drugačna sanacija objekta ne pomeni vzpostavitev stanja, ki bi bilo skladno s prostorskim aktom, ampak vzpostavitev zadnjega legalnega stanja, ki je bilo pred izvršitvijo nedovoljenega posega.
Že po naravi stvari, pa tudi po vrsti izrecnih določb ZGO-1, je predmet postopka izdaje gradbenega dovoljenja dovoljenost takšne gradnje, kot je opredeljena v predloženem projektu, ne pa lastnosti v naravi že obstoječega objekta. Vprašanje skladnosti dejansko zgrajenega objekta s tem, kar je bilo stranki dovoljeno zgraditi z gradbenim dovoljenjem, je predmet drugih, predvsem inšpekcijskih postopkov.
Soglasodajalec med projektnimi pogoji pogojev glede vodotoka ni določil, zato je glede na določbe 50. člena ZGO-1 treba šteti, da glede tega vodotoka projektnih pogojev nima ter da je s tem dano tudi njegovo soglasje.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - obnovitveni razlog - možnost udeležbe v postopku - pravni interes - obseg dovoljene obnove
Če je obnova postopka dovoljena po 9. točki 260. člena ZUP, je dovoljena izključno zaradi varovanja pravic ali pravnih koristi osebe, ki v prvotnem postopku ni sodelovala kot stranka. To pomeni, da je dovoljena le v obsegu, kolikor bi se z odločbo poseglo v pravne koristi, to je neposredne, na zakon ali drug prepis oprte osebne koristi take osebe.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za varstvo kulturne dediščine - poseg v kulturni spomenik - pridobitev kulturnovarstvenega soglasja
Vpis v zemljiško knjigo ne vpliva na status kulturnega spomenika. Ta status je vzpostavljen na podlagi akta o razglasitvi in se v zemljiški knjigi le zaznamuje.
Po 26. točki prvega odstavka 3. člena ZVKD-1 se za poseg v dediščino štejejo tudi dela pri vzdrževanju in uporabi dediščine.
ZPNačrt člen 108, 108/1. ZUreP-1 člen 141, 143, 143/2.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pravna podlaga za odmero - nezakonitost predpisa lokalne skupnosti - exceptio illegalis
Obravnavani postopek odmere komunalnega prispevka se je začel z vlogo z dne 7. 6. 2004, torej pred sprejemom ZPNačrt. Do uveljavitve ZPNačrt je področje komunalnega prispevka urejal ZUreP-1, ki je v drugem odstavku 143. člena predpisal, da se komunalni prispevek določi na podlagi programa opremljanja in da minister za prostor določi merila za oblikovanje cene komunalno opremljenega zemljišča ter za odmero komunalnega prispevka. Če veljavnega programa opremljanja v času odločanja v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPNačrt ni, odmera komunalnega prispevka po tem zakonu ni mogoča.
Odlok drugačnih pristojnosti sprejema aktov lokalne skupnosti, kot jih določa zakon, ne more podeliti, saj zakon takšnega pooblastila organom lokalne skupnosti ni dal. Predpisi lokalnih skupnosti morajo biti tudi objavljeni v uradnem glasilu, ki ga te same določijo.
ZOFVI člen 92, 94, 105, 105/2, 146. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive člen 2.
šolstvo - učitelj - napredovanje v naziv - pogoji za napredovanje - zahtevana izobrazba - razlaga prehodne določbe 146. člena ZOFVI
Za tožnico, ki ob uveljavitvi ZOFVI ni bila v delovnem razmerju v izobraževalni dejavnosti, čeprav je tedaj kot brezposelna oseba opravljala dela na tem področju in se je kasneje kot učiteljica zaposlila na drugi osnovni šoli za opravljanje drugega dela, zaščita po 146. členu ZOFVI ne velja.
Izpodbijano odločbo je izdal gradbeni inšpektor, ki je tako po ZIN kot po ZGO-1 pristojen za izdajanje odločb o inšpekcijskih ukrepih. Tudi če tožnikove trditve, da je dejstva, na katera se opira izpodbijana odločba, ugotavljala oseba, ki za to ne izpolnjuje formalnih pogojev, držijo, to ni vplivalo na odločitev, saj tožnik tem dejstvom, tj., da je objekt grajen v tlorisni velikosti 6,3 m x 3,3 m, na 4 okroglih betonskih stebrih višine približno 4 m, z višino slemena dvokapne strehe 6 m, ni oporekal v inšpekcijskem postopku, niti jim ne nasprotuje v tožbi.
Po 10. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je vzdrževanje objekta opredeljeno kot izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba. Zgolj uporaba gradbenega materiala prej obstoječega objekta zato sama po sebi še ne pomeni njegovega vzdrževanja.
koncesija - opravljanje pokopališke dejavnosti - odvzem koncesije - sprememba načina izvajanja gospodarske javne službe - utemeljitev javnega interesa
Sam sprejem občinskega odloka, s katerim se je spremenila oblika izvajanja gospodarske javne službe, še ne pomeni, da je izkazan javni interes za odvzem koncesije v smislu 44. člena ZGJS. Iz upravnega spisa namreč izhaja, da tožena stranka ob odločanju ni razpolagala z nobenimi podatki občinske uprave o izvedbi analiz stanja in primerjav podatkov z ostalimi primerljivimi občinami niti ni razpolagala z materiali, ki so bili podlaga za sprejem spremenjenega odloka, zato ugotovitve tožene stranke o obstoju javnega interesa za odvzem koncesije ni mogoče preizkusiti.
uporabno dovoljenje - pred 31. 12. 1967 zgrajen objekt - sprememba namembnosti
V postopku je bilo ugotovljeno, da se je namembnost vsaj ene etaže objekta po letu 1967 bistveno spremenila, ne glede na to, da je stavba sedaj popolnoma rekonstruirana in za bivanjske objekte v današnjem času veljajo popolnoma drugačni bivanjski standardi kot ob koncu leta 1967. Zato zakonska fikcija izdanega uporabnega dovoljenja po prvem odstavku 197. člena ZGO-1 ni podana.
ZGO-1 člen 66. ZGO-1B člen 123. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za vzhodno območje mesta Izola člen 7, 11.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - nadomestna gradnja - odstranitev dotrajanega objekta - gradnja novega objekta
Če bi bile po PUP v danem območju novogradnje večstanovanjskih objektov dovoljene, bi moral PUP to izrecno določati in ker temu ni tako, ni mogoče dopustiti novogradnje večstanovanjskega objekta v danem območju, četudi je zemljišče komunalno opremljeno in četudi sedaj obstoječ poslovni objekt na svoj način kvari izgled soseske.
V obravnavanem primeru se dovoljuje gradnja TK kabelske kanalizacije, torej novogradnja, ne pa morebiti tudi odstranitev obstoječe TK infrastrukture. Ker posegi v obstoječe omrežje, bodoči priklopi na novozgrajeno omrežje in okoliščine, ki bodo nastopile zaradi rušitve obstoječih objektov, niso del načrtovane novogradnje, je neutemeljeno tožbeno stališče, da bi moralo biti v obravnavani zadevi tudi glede njih ugotovljeno dejansko stanje.
Tožnik je pritožbo vložil zoper odločbo, s katero mu je prvostopenjski upravni organ izdal gradbeno dovoljenje, torej je s svojim zahtevkom (v delu, na katerega se nanaša gradbeno dovoljenje) uspel, zato bi moral pritožbeni organ v skladu s prvim odstavkom 246. členom ZUP preizkusiti, ali so za obravnavanje te pritožbe podane procesne predpostavke.
ZGO-1 člen 45, 45/4, 83, 88, 88/2, 89, 92, 95. Disciplinski pravilnik člen 7, 7/53, 84.
disciplinski ukrep ZAPS - nepravilnosti pri izdelavi projektne dokumentacije in izvajanju nadzora - inšpekcijski postopek
Tožnica je bila v skladu s četrtim odstavkom 45. člena in drugim odstavkom 88. člena ZGO-1 pri izvajanju gradnje objekta dolžna nadzorovati, ali se gradnja objekta izvaja v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem. Ker je s podpisom spornih izjav o skladnosti potrdila, da je gradnjo nadzorovala in se je ta izvajala v skladu s projektno dokumentacijo in izdanim gradbenim dovoljenjem, v inšpekcijskem postopku pa je bilo ugotovljeno, da ni tako, kar pomeni, da je tožnica prekršila navedene določbe ZGO-1, sodišče ne dvomi v vzročno zvezo med tožničinim ravnanjem in ugotovljeno nelegalnostjo gradnje.
razlastitev - obstoječa javna cesta - odškodnina v primeru razlastitve - status zemljišča
Iz določb ZJC-B in ZUreP-1 ne izhaja, da se mora odškodnina v primeru razlastitve na podlagi 19. člena ZJC-B določiti v razlastitveni odločbi, zato ugotavljanje (spornega) statusa zemljišča v postopku razlastitve ni potrebno.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 člen 33, 33/7.
neposredna plačila v kmetijstvu - GERK - uskladitev vpisa GERK - dejanska raba - prijavljena površina - namerna kršitev
Tožnik se na opozorilo v predtisku za leto 2009 ni odzval in na upravni enoti ni uskladil vpisa spornega GERK-a v skladu s predpisi. Zato je tožena stranka nepravilno prijavljeno rabo površine, ugotovljeno na kraju samem, v skladu s 33. členom Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009, pravilno štela kot namerno kršitev.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - postopek za legalizacijo objekta
Inšpekcijski ukrepi po določbah ZGO-1 niso različni glede na to, ali se v objektu izvaja kakšna dejavnost ali ne. Na odločitev o inšpekcijskem ukrepu ne morejo vplivati niti aktivnosti v zvezi z legalizacijo objekta, niti postopek sprejemanja prostorskega akta, ki naj bi to legalizacijo omogočil.
stranka v postopku - dostop do informacij javnega značaja - udeležba prizadetih strank
Po presoji sodišča je tožena stranka dejansko stanje glede pravnega statusa I. d.o.o. nepopolno ugotovila. Iz zahteve prosilca izhaja, da gre za že izbrisano družbo iz sodnega registra, tožena stranka pa v obrazložitvi ugotavlja, da se je stečajni postopek nad družbo končal s prodajo pravne osebe, kar bi pomenilo, da se ni končal z izbrisom iz sodnega registra. Za vodenje upravnega postopka je pravni status gospodarske družbe pomemben. V kolikor ta pravna oseba iz sodnega registra ni izbrisana, bi morala tožena stranka oceniti, ali izpodbijana odločba lahko vpliva na njene pravice in pravne koristi. Iz obrazložitve tožene stranke pa ni razvidno, ali je tožena stranka gospodarsko družbo I. d.o.o. obvestila o njeni pravici iz 44. člena ZUP.
izvršba - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova
V 157. členu ZDavP-2 je določeno, da je zoper sklep o izvršbi dovoljena pritožba, s katero pa ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova. Zato so neutemeljeni vsi pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na odločbo, ki se izvršuje z izpodbijanim sklepom.