2.odst. 277. člena ZIZ določa, da če sodišče izda začasno odredbo pred vložitvijo tožbe oziroma pred začetkom kakšnega drugega postopka ali če izda začasno odredbo v zavarovanje terjatve, ki še ni nastala, določi sodišče upniku, kakšno tožbo mora vložiti oziroma kakšen drug postopek mora začeti, da odredbo opraviči, pa tudi rok, v katerem mora to storiti. V obravnavanem primeru podatki spisa kažejo, da ne gre za tako situacijo. Upnica je namreč predlagala izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarnih terjatev, ki so že predmet izvršilnega postopka.
Za razliko od prej veljavnega Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur. l. SRS, št. 35/82, 14/84), ki je v 56. členu določal, da lahko stanodajalec imetniku stanovanjske pravice odpove stanovanjsko razmerje, če mu je predhodno priporočeno po pošti poslal opomin, pa SZ (Ur. l. RS, št. 18/91) v II. odstavku 53. člena ni predpisoval posebnega načina vročitve opomina. Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe zmotno presodilo vročilnico prejema opomina (2. točka 358. člena ZPP) in napačno zaključilo, da je lastnik stanovanja - najemodajalec pisno opozoril uporabnike in ne najemnika. V konkretnem primeru je tožeča stranka opomin poslala priporočeno po pošti dne 19.2.2001 in ga naslovila na toženca, torej najemnika, prevzela pa ga je toženčeva snaha dne 24.2.2001, kar vse je razvidno iz povratnice v prilogi A2 spisa. Ker SZ ni predvidel stroge - osebne vročitve po 142. členu ZPP, je bila vročitev pravilno opravljena, saj je bil opomin vročen odraslemu članu gospodinjstva in uporabniku.
Po določilu 293. člena ZIZ so stroški izvršitelja izvršilni stroški, kar pomeni, da je tudi varščina za plačilo dela in stroškov izvršitelja (38.a člen ZIZ) del izvršilnih stroškov.
Če je stranka po določbi Bpp oproščena plačila stroškov izvršilnega postopka, velja ta oprostitev tudi za varščino (5. odstavek 26. člena ZBPP). Vendar pa je upnik dolžan ravnati po 3. odstavku 38.a člena ZIZ.
ZZZPB člen 54, 54/1, 54/1, 54. ZOR člen 210, 210/4, 210, 210/4. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318, 318/1, 318/1-3. Pravilnik o štipendiranju člen 35, 35.
ZIZ člen 82, 82/3, 82, 82/3. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 50, 50/1, 50/2, 50, 50/1, 50/2.
obvestilo o rubežu - vročanje
Izvršitelj je formalno sicer zadostil pogojem iz I. in II. odstavka 50. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju Pravilnik, Ur. l. RS, št. 18/2003) v zvezi s III. odstavkom 82. člena ZIZ, po katerih mora o času in kraju rubeža obvestiti upnika, obvestilo pa mora poslati priporočeno po pošti ali pa ga sam neposredno vročiti po določbah ZPP o navadnem vročanju, tako da ga naslovnik prejme najmanj tri dni pred opravo dejanja, vendar bi moral izvršitelj po mnenju sodišča druge stopnje pri tem ravnati bolj skrbno in obvestilo poslati toliko prej, da bi ga naslovnik dobil pravočasno, pri čemer je potrebno upoštevati, da naslovnik ni dolžan ob skrbnosti, ki se od njega zahteva, ravno vsak dan dvigovati pošte.
Ker pogodbeni stranki sporne pogodbe nista podpisali hkrati, ampak je nesporno to pogodbo prvi podpisal toženec; takrat, ko jo je on podpisal, pa pogodba še ni bila podpisana s strani zastopnika tožeče stranke, bi glede na smisel določbe 3. odst. 72. čl. ZOR morala tožeča stranka poskrbeti, da prejme toženec izvod pogodbe, ki ga je ona podpisala.
Dejstvo, da je tretji toženec umrl pred vročitvijo tožbe, je sodišče prve stopnje napačno navezalo na določbo 81. čl. ZPP. Litispendenca, na katero veže sodišče dopustnost tožbe, ima po ZPP povsem druge učinke. Smrt toženca po vložitvi tožbe, vendar preden mu je bila tožba vročena, po mnenju pritožbenega sodišča ni absolutna ovira za tek postopka, ki je začel z vložitvijo tožbe.
Toženec v stanovanju, ki je last tožeče stranke, ni bival brez pravne podlage, ampak na podlagi odločbe nepravdnega sodišča, da se mora iz tega stanovanja izseliti šele, ko mu bodo priskrbljeni najpotrebnejši prostori. Dokler je to stanovanje zasedal s pogojevanjem, da mu mora tožeča stranka kot lastnica priskrbeti drugo ustrezno najemno stanovanje, je bil dolžan plačevati za to stanovanje najnižjo odmeno, za katero je bila tožeča stranka upravičena, to pa je neprofitna najemnina.
ZD člen 165, 165. ZPP člen 286, 337, 337/2, 286, 337, 337/2.
dedovanje
1.Po določilu 165. člena ZD mora sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice stranke čimprej ugotovijo in zavarujejo in vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga dajo pisno ali ustno. Ta določba kot specialna določba izključuje uporabo eventualne maksime iz 286. člena ZPP, ki določa, da morajo stranke najkasneje na naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev svojih predlogov in ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb.
2.V zapuščinskem postopku pa je treba razlikovati, ali gre za navedbo dejstva ali za uveljavljanje pravice. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnica uveljavlja pravico do oporočnega dedovanja in to pravico lahko uveljavlja vse do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, torej tudi še v pritožbi.