javni razpis - svetovalec za begunca - izpolnjevanje pogojev - starostna meja
V obravnavani zadevi ni bila kršena tožnikova pravica, da pod enakimi pogoji kot ostali kandidira na javnem razpisu, saj so bili razpisni pogoji za imenovanje za svetovalca za begunce za vse kandidate enaki. Pogoj starostne meje 70 let za kandidate, ki lahko na javnem razpisu uspešno kandidirajo za imenovanje za svetovalca za begunce, je bil postavljen za vse kandidate enako. Tožnik je tako kot ostali kandidati kandidiral na javnem razpisu, pri čemer pa ni izpolnjeval vseh zakonsko predpisanih pogojev za imenovanje za svetovalca za begunce. Po povedanem po presoji sodišča tožnik v predmetnem postopku ni bil diskriminiran.
Gradbena pacela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oz. na katerem je predviden objekt (stavbišče) in na katerem so urejene površine, ki služijo oz. je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Le tako površino je torej v skladu z ZPNačrt in Pravilnikom mogoče upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka.
civilno letalstvo - letna tarifa - storitve Javne agencije za civilno letalstvo RS - nadzor nad zrakoplovi
Osnova za obračun predmetne tarife je število prodanih potniških vozovnic, kar pomeni, da je izpodbijani sklep, ki je kot osnovo upošteval sporočeno število prepeljanih potnikov in ne število prodanih vozovnic, napačen.
neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - rok za prijavo - pravočasnost vloge - način oddaje vlog - z javnim razpisom določen način oddaje vloge
Po presoji sodišča bi morala toženka, da bi zagotovila enako obravnavo tistih, ki so se odločili vlogo prinesti neposredno na vložišče prvostopenjskega organa, zagotoviti, da se vložišče prvostopenjskega organa za sprejem predmetnih vlog odpre ob 8. uri, torej ob uri, ko po razpisu začne teči rok za oddajo vlog, in ko so svoje vloge lahko oddali tisti, ki so se odločili to storiti po pošti.
Navedbe, da bi tožnica z izvršitvijo navedene odločbe nezakonito posegla v lastnino Republike Slovenije, saj naloženi ukrepi ne pomenijo zgolj vzdrževalnih, ampak tudi investicijska dela, ter da je inšpekcijski organ nepravilno razlagal nejasen 60. člen ZCes-1, ki po njegovem tožnici take posege nalaga, po presoji sodišča tudi če bi bile resnične, ne pomenijo pravne nezmožnosti izvršitve.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - odvetnik - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - načelo enakosti
Odločitev tožene stranke temelji izključno na ugotovitvi, da je tožnik kot odvetnik prava vešča oseba in si torej lahko s svojim znanjem in izkušnjami zagotovi potrebno varstvo v zaprošenem pravdnem postopku. Sodišče ugotavlja, da ne iz določbe 1. člena ZBPP, ne iz drugih določb tega zakona, ne izhaja pravna podlaga za takšno odločitev.
Načelo enakosti pomeni, da bi zakonodajalec v mejah svoje pristojnosti lahko določil kriterije, na podlagi katerih bi posameznim upravičencem iz 10. člena ZBPP omejil dostop do BPP tudi izven ugotavljanja v zakonu opredeljenih pogojev za dodelitev BPP (subjektivnih in objektivnih pogojev), vendar ob upoštevanju določbe 1. člena ZBPP, stvarni razlog, ki bi pravico do zaprošene BPP prosilcu omejeval zaradi njegove izobrazbe oziroma poklica, ki ga opravlja, iz zakona ne izhaja.
ZBPP člen 13, 14. ZSVarPre člen 27. ZZZDR člen 12.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izvenzakonski partner - družinski član prosilca
Pri ugotavljanju izpolnjevanja materialnih pogojev za pridobitev pravic iz javnih sredstev se v skladu s prvim in drugim odstavkom 14. člena ZBPP uporabljata ZSVarPre in ZUPJS. Slednji določa, da se poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upošteva zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ki je po predpisu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Za odločitev torej ni relevanten vpis v evidenco gospodinjstev (ki je ZPPreb-1 več ne pozna, evidenca gospodinjstev po ZPPreb pa se vodi še do zadnjega dne leta, v katerem potečejo štiri leta od uveljavitve ZPPreb-1, šesti odstavek 53. člena ZPPreb-1), ampak ugotovitev, da gre za zunajzakonsko skupnost, ki je po ZZZDR izenačena z zakonsko zvezo.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - obstoječi objekt
Presoja pogojev za gradbeno dovoljenje za nezahteven objekt se opravi na podlagi predložene dokumentacije, ki mora biti sestavljena iz vseh listin zahtevanih v določbi 74.a in 74.c člena ZGO-1, torej listin o legi in velikosti objekta. To stališče, ki predstavlja stališče ustaljene sodne prakse, velja tudi v primeru, ko objekt v naravi že dejansko stoji. Drugačnega odločanja, torej odločanja na podlagi dejansko obstoječega objekta ali mimo predložene dokumentacije, ZGO-1 ne dopušča.
zahteva za izdajo začasne odredbe - nelegalna gradnja - težko popravljiva škoda - načelo sorazmernosti
Gradnja predstavlja za tožnika in njegovo štiričlansko družino dom, v katerem živijo. Tožeča stranka navaja, da bi izvršitev odločbe za tožečo stranko pomenila izgubo doma, tožnik pa ne razpolaga s finančnimi sredstvi, ki bi mu omogočala, da bi družini priskrbel drugo bivališče. Po presoji sodišča je s tem nastanek težko popravljive škode ob izvršitvi izpodbijane odločbe za tožnika (in njegovo družino) izkazan.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - dopolnitev vloge - dokazila k vlogi
Tožena stranka je sicer imela podlago v 2. odstavku 32. člena ZBPP, da je tožniku naložila predložitev podatkov, ki so našteti v omenjenem določilu. Vendar pa je zmotno štela, da tožnik ni odpravil pomanjkljivosti prošnje do te mere, da tožena stranka ne bi mogla odločati o prošnji, s čimer je kršila določilo 2. odstavka 67. člena ZUP in posledično tudi določilo 31.a v zvezi z 32. členom ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - oškodovanec kot tožilec
ODT je kazensko ovadbo zoper A.A. zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe zavrglo, ker so podane okoliščine, ki izključujejo pregon, ker je osumljeni dejanje storil v silobranu. Tožbeni zahtevek tožnice pa je bil tudi v pravdnem postopku pravnomočno zavrnjen. Sodišče se zato strinja z oceno tožene stranke, da kazenski pregon zoper A.A. ne bi bil razumen.
denacionalizacija - stavbno zemljišče - ovire za vračilo v naravi - bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti
Pri ugotavljanju obstoja ovire po 4. točki prvega odstavka 19. člena ZDen je treba v skladu z uveljavljeno sodno prakso upoštevati tudi dejansko stanje v času uveljavitve ZDen. Namen takšne razlage predpisa je preprečiti, da bi bila zaradi spremembe, ki se je zgodila po uveljavitvi ZDen, katera od strank v drugačnem (boljšem ali slabšem) položaju.
Prav dejstvo, ki kaže na to, da se je zemljišče očitno že ob uveljavitvi ZDen uporabljalo za enak namen, kot se uporablja še danes, je po presoji sodišča bistveno za zaključek, da zemljišča zaradi obstoja ovire po 4. točki prvega odstavka 19. člena ZDen upravičenki ni mogoče vrniti v naravi. Glede na navedeno za odločitev tudi ni bistveno, v kakšnem obsegu oziroma površini natančno (v celoti ali zgolj deloma) se je v določenem časovnem trenutku (v času od uveljavitve ZDen vse do izdaje izpodbijane odločbe) nepremičnina dejansko v naravi uporabljala za namen skladiščenja. Obseg uporabe nepremičnine se lahko namreč skozi daljše časovno obdobje tudi spreminja - glede na vsakokratni obseg poslovne dejavnosti družbe - kot je to v postopku pojasnil tudi zavezanec.
postopek evidentiranja meje - parcelacija zemljišča - upravičeni predlagatelj postopka - občina
Mestna občina je samoupravna lokalna skupnost, ki je v skladu s četrtim odstavkom 48. člena ZEN upravičena predlagateljica postopka parcelacije na podlagi akta organa samoupravne lokalne skupnosti.
dohodnina - čezmejni delovni migrant - samoprijava - stroški prehrane in prevoza - olajšava za čezmejne delovne migrante
Davčna napoved, vložena na podlagi samoprijave v skladu z določbo 63. člena ZDavP-2, se vsebinsko v ničemer ne razlikuje od pravočasno vložene davčne napovedi. Olajšavo za čezmejne delovne migrante iz petega odstavka 113. člena ZDoh-2 je treba upoštevati v postopkih odmere dohodnine za leta od uvedbe pa do ukinitve te davčne olajšave z novelo ZDoh-2 M z dne 1. 1. 2014, če jo je zavezanec v samoprijavi uveljavljal.
dovoljenje za opravljanje dejavnosti - oseba, ki opravlja vročanje kot dejavnost - izbris iz registra
Če oseba, ki ji je bilo izdano dovoljenje za opravljanje dejavnosti vročanja, v sodnem oziroma poslovnem registru ni več registrirana za opravljanje dejavnosti vročanja ali ni več izvršitelj ali detektiv, ji dovoljenje za opravljanje dejavnosti vročanja preneha veljati z dnem izbrisa iz sodnega oziroma poslovnega registra, evidence izvršiteljev ali evidence detektivov.
Tožena stranka v izpodbijanem sklepu, v delu, ki se nanaša na merilo 6, ne pojasni in ne konkretizira razlogov za zavrnitev vloge tožeče stranke. Iz ugotovitev obeh ocenjevalcev izhaja, da naj bi tožeča stranka v finančnem načrtu presegla najvišji možni znesek za sofinanciranje, kot je bil opredeljen v Javnem razpisu. Tožena stranka pa ne zaključi in ne pojasni ali je omenjeno razhajanje v višini zgolj nekaj centov (ključni) razlog, zaradi katerega je bila vloga tožeče stranke zavrnjena. Prav tako še tožena stranka različnih ugotovitev obeh ocenjevalcev ni opredelila, pač pa jih je zgolj povzela. Tako vsebinski razlogi za izpodbijani sklep sploh niso pojasnjeni.
industrijska lastnina - znamka - prijava znamke - znak znamke - razlikovalna moč znamke
Zaradi osrednje razlikovalne vloge lahko povprečni potrošnik sklepa, da je kasnejša znamka različica starejše znamke oziroma, da so proizvodi kasnejše znamke del proizvodov predhodne znamke.
Sodišče sodi, da je potrebno upoštevati, da gre za sorodne proizvode. Posamezen proizvajalec praviloma proizvaja več tovrstnih proizvodov in ne zgolj enega, v tem primeru pa se seveda prodajajo v isti embalaži, saj je njen namen razlikovanje blaga enega proizvajalca od drugega. Vsa sredstva imajo isti namen in istega ciljnega potrošnika.
ZJC člen 68, 68/2. ZCes-1 člen 78, 78/5, 118, 118/1, 118/1-6.
inšpekcijski postopek - oglaševanje na območju državnih cest - objekt za obveščanje in oglaševanje - odstranitev objekta - soglasje - prenehanje pogodbe
Da tožniku soglasje iz 78. člena ZCes-1 ni bilo izdano, med strankama postopka ni sporno. Prav tako ni sporno, da je bil sporni objekt postavljen v letu 2008, to je pred uveljavitvijo ZCes-1. Pred tem je pogoje za postavitev objektov za oglaševanje ob državnih cestah urejal ZJC, in sicer v 68. členu. Sodišče meni, da je inšpekcijski organ pravilno postopal po določbah sedaj veljavnega ZCes-1. Z dnem uveljavitve ZCes-1 je namreč prenehal veljati ZJC, razen posameznih določb, izrecno naštetih v drugem odstavku 123. člena ZCes-1, ki pa se ne nanašajo na pogoje oglaševanja. Novi zakon v prehodnih določbah ne določa posebnega režima za objekte, postavljene pred 1. 7. 2011, zato tudi zanje velja nova ureditev, s katero je bilo izdajanje soglasij za oglaševalske objekte, ki stojijo ob državnih cestah znotraj naselij, preneseno z občine na državo. To pomeni, da bi tožnik za sporni objekt moral pridobiti soglasje Direkcije za infrastrukturo, kot to določa peti odstavek 78. člena ZCes-1.