Predlog se zavrže. Predlog je nepopoln do te mere, da revizijskemu sodišču onemogoča opravo presoje zatrjevane pomembnosti vprašanj. Splošna pomembnost ponujenih vprašanj ni niti zatrjevana, še manj izkazana. Tožnik vprašanja zastavlja mimo razlogov, ki jih je kot ključne za zavrnitev zahtevka navedlo sodišče druge stopnje.
Osmi odstavek 458. člena ZPP izrecno določa, da v sporih majhne vrednosti ni revizije. Jezikovna razlaga navedene določbe in njene meje so tako jasne, da jih ni mogoče prebijati z nobeno izmed razlagalnih metod. Vrhovno sodišče še dodaja, da Ustava ne zagotavlja pravice do revizije. Iz presoje Ustavnega sodišča izhaja, da sme zakonodajalec prosto odločiti, ali bo mogoče vložiti revizijo v posameznih postopkih, kakšne namene bo to izredno pravno sredstvo pretežno imelo in ali ga bo podvrgel pristopni kontroli vrhovnega sodišča.
Predlog se zavrže. Predlagatelj vprašanj v predlogu za dopustitev revizije sploh ne zastavi. Na zakonske razloge za dopustitev revizije se sklicuje le posplošeno ter vsebinsko navaja zgolj revizijske razloge, kar pa ni razlog za dopustitev revizije. Tudi nasprotje z ustaljeno sodno prakso ni zatrjevano. Čeprav tožnik sodbi sodišča druge stopnje očita tudi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, pa le-teh v predlogu nato ne konkretizira.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje v okoliščinah konkretnega primera (tožniku je leta 2021 še teklo referenčno obdobje za izrabo letnega dopusta za leto 2020, za leti 2021 in 2022 pa je bil napoten na delo v tujino) pravilno uporabilo določbe petega odstavka 162. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), 20. člena Kolektivne pogodbe za policiste (KPP) in Zakona o napotitvi oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije (ZNOMCMO).
Revizija se dopusti glede vprašanj:
‒ ali razrešitev vodilnega delavca iz 74. člena ZDR-1 lahko sama po sebi predstavlja podlago za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti,
‒ ali statut delniške družbe predstavlja predpis, izdan na podlagi zakona, v smislu 2. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1,
‒ ali je vodilnemu delavcu pogodbo o zaposlitvi mogoče zakonito redno odpovedati iz razloga nesposobnosti brez predhodnega zagovora.