postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja - rok za izročitev nepremičnine - začetek teka roka
Sodišče mora izdati sklep o izpraznitvi stanovanja oziroma stanovanjske hiše, in sicer že ob izdaji sklepa o prodaji. Sodišče prve stopnje tega hkrati s sklepom o prodaji z dne 8. 3. 2018 ni storilo, pač pa je to storilo šele z izpodbijanim sklepom na predlog upravitelja. To pomeni, da je bil rok za izpraznitev dejansko že podaljšan. Za to, da bi rok za izročitev nepremičnine tekel šele od pravnomočnosti sklepa o izpraznitvi, kot to predlaga dolžnik, ni nobene zakonske podlage.
izločitev sodnika - zahteva za izločitev sodnika - zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - pravica do izjave - sklep o izločitvi sodnika - načelo kontradiktornosti - seznanitev z listinami in dokazi
Obdolžencu je zagotovljena pravica do izjave (22. člen URS), če predsednik sodišča, ki odloča o zadevi za izločitev sodnika pred svojo odločitvijo seznani obdolženca z izjavo sodnika, ki jo poda v skladu s tretjim odstavkom 42. člena ZKP.
Pritožnik zahtev iz navedene določbe ni izpolnil niti z dopolnjeno vlogo, zaradi česar je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da vloga ni dopolnjena tako, da bi jo bilo mogoče obravnavati, saj še vedno ne vsebuje enovitega opisa kaznivega dejanja, o katerem bi sodišče lahko odločilo.
Za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu, poklicne bolezni, poškodbe izven dela ali bolezni, po ZPIZ-1 bi moral biti postopek za uveljavitev pravice začet najpozneje do 31. 12. 2012. V primerih, ko je bil postopek začet po 1. 1. 2013 se namreč uporabljajo določbe ZPIZ-2. Za pravilno rešitev predmetnega spora je ključno že, da je tožnik vlogo za priznanje pravice do invalidnine za telesno okvaro vložil v času veljave ZPIZ-2, da je njegova telesna okvara nastala kot posledica bolezni in ne zaradi posledic poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, zaradi česar na podlagi drugega odstavka 403. člena ZPIZ-2 nima pravice do invalidnine za telesno okvaro.
V sodni praksi je bilo že poudarjeno, da gre pri izredni denarni socialni pomoči za subsidiarno upravičenje, ki ga zagotavlja država iz javnih sredstev šele, ko posameznik izčrpa vse možnosti za preživljanje z lastnimi močmi, vključno z morebitnim zmanjšanjem premoženja. Izredna denarna socialna pomoč je namenjena reševanju materialne ogroženosti, ki je pravni standard in se ugotavlja glede na okoliščine vsakokratnega primera. Odločanje o pravici je diskrecijsko. Pristojni center za socialno delo v skladu s 6. členom ZUP o pravici odloča v mejah pooblastila in v skladu z namenom za katerega je pooblastilo dano.
ESČP je v sodbi Benedik proti SLOVENIJI št. 62357/14 z dne 24. 4. 2018 izpostavilo, da ni predmet presoje ali je pritožnik upravičeno pričakoval spoštovanje zasebnosti glede podatka o dinamičnem IP, ampak ali je imel upravičeno pričakovanje zasebnosti glede razkritja svoje identitete. Zaključilo je, da pritožnikov interes do razumnega varovanja njegove identitete v času njegove internetne aktivnosti, sodi v okvir instituta zasebnosti v smislu določbe 8. člena EKČP.
Iz sodbe ESČP v povezavi s stališčem Ustavnega sodišča RS tako sledi, da sodi (dinamični) IP naslov pod varstvo 37. člena Ustave, zaradi česar je za odkritje identitete potrebno predhodno pridobiti sodni nalog, kot to zahteva drugi odstavek 37. člena Ustave.
Ker v konkretnem primeru policija pri pridobivanju podatkov o IP naslovu in njegovemu uporabniku ni imela sodne odredbe, je bila pridobitev podatkov o uporabniku IP naslova 194.249.26.117, ki je bil kasneje povezan z obdolžencem, nezakonita, saj je pridobljena s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin (kršitev pravice do zasebnosti in tajnosti komunikacije).
predlog upnika - aktivna legitmacija - navodila sodišča upravitelju - odredba sodišča - pritožba proti sklepu - sklenitev prodajne pogodbe - sklep o soglasju upravitelju za sklenitev pogodbe
Kar želi pritožnik, ki v postopku zavezujočega zbiranja ponudb ni dal najvišje ponudbe, izposlovati je, da naj sodišče prve stopnje da upravitelju obvezna navodila v postopku unovčenja stečajne mase tako, da je upravitelj ne samo dolžan pritožnika obvestiti o izidu postopka zavezujočega zbiranja ponudb, temveč (kar je bistvo pritožnikovega zavzemanja) da bi sodišče upravitelju naložilo, da mora z njim skleniti prodajno pogodbo.
Stališče sodišča prve stopnje, da upnik nima aktivne legitimacije za predlog, je pravilno in že to je zadoščalo za zavrnitev upnikovega predloga za dajanje obveznih navodil. Kot stranki postopka (upniku) mu je gotovo treba priznati možnost vplivati na sodišče, vendar le v smislu pobude, ne pa predloga kot oblike pravovarstvenega zahtevka.
Eno od temeljnih pravil zakonske ureditve stroškov kazenskega postopka je, da jih mora ne glede na izid postopka povrniti tisti, ki jih je povzročil po svoji krivdi. Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, je dejansko vprašanje. Kdaj so stroški zakrivljeni, je dejansko vprašanje, ki ga sodišče presoja od primera do primera. Na splošno pa velja, da stroški niso zakrivljeni, če je procesni udeleženec storil vse, kar je bil po zakonu dolžan storiti oziroma kadar so mu objektivne okoliščine, ki se jim ni bilo mogoče izogniti, preprečevale, da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov.
Pritožnik utemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje, predvsem pa še njeno obrazložitev. Sodišče prve stopnje je v 1. točki obrazložitve zapisalo le, da je pritožniku sodno pisanje vročilo po vročevalcu, ker ga ni moglo vročiti po pošti priporočeno, v točki 2 je prepisalo določbo prvega odstavka 94. člena ZKP, v točki 3 pa, da je zahtevek sodnega vročevalca utemeljen. Prav ima zato pritožba, da sodišče ni ugotavljalo, ali je vročitev sodnega pisanja priča povzročila po svoji krivdi. Kljub temu, da je sodno pisanje sodišču bilo vrnjeno 4. 9. 2017, je že naslednji dan za vročitev angažiralo sodnega vročevalca. Izpostaviti je tudi potrebno, da je sodno pisanje sodišče oškodovancu poslalo v času sodnih počitnic in tudi sicer v času dopustov. Sodišče prve stopnje bi zato lahko glede na navedene okoliščine in glede na to, da je bilo do časa oprave glavne obravnave še več kot en mesec, sodno pisanje ponovno poslalo po pošti in ga poskušalo pritožniku vročiti. Ko se je priča udeležila glavne obravnave, pa bi sodišče od priče moralo zahtevati pojasnila, zakaj pošiljke ni dvignil, saj bi le na tak način lahko ugotovilo, ali je pritožnik res po svoji krivdi povzročil stroške vročanja. Pritožnik zatrjuje v pritožbi, da se je v času ko pošiljke ni dvignil, nahajal v D., BiH, ki je njegov rojstni kraj. Tam se nahaja vsako leto po mesec dni, kar je storil tudi v prejšnjem letu 2017. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča obisk rojstnega kraja in posledično odsotnost ter nedvig konkretne sodne pošiljke ne more pomeniti krivdnega ravnanja pritožnika pri nastanku predmetnih stroškov.
URS člen 22, 29. ZKP člen 18, 18/1, 118, 118/1, 119, 119/2, 371, 371/2, 372, 373.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - pravica do obrambe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prosta presoja dokazov v kazenskem postopku - pravna jamstva v kazenskem postopku - načelo enakega varstva pravic v postopku - konkretizacija pritožbenih očitkov - opravičeni razlogi za zamudo - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - nadomestna vročitev odraslim članom gospodinjstva
V konkretnem primeru je bila opravljena pravilna nadomestna vročitev v skladu z določbo prvega odstavka 118. člena v zvezi z drugim odstavkom 119. člena ZKP, zaradi česar niso podani pogoji, ki bi opravičevali vrnitev v prejšnje stanje in s tem podaljšanje zakonsko določenega roka.
varnostni ukrepi - izrekanje varnostnih ukrepov - obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - sprememba ukrepa - izpodbijanje dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - ugotavljanje dejanskega stanja - psihiatrično izvedensko mnenje - izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - poseg v pravico do osebne svobode - načelo sorazmernosti
Sprememba varnostnega ukrepa po 70b. členu KZ-1 v ukrep 70a. člena KZ-1 mora temeljiti na popolnoma ugotovljenem dejanskem stanju. Če so si stališča zdravnikov o spremembi ukrepa nasprotujoča, mora sodišče prve stopnje nejasnosti ugotoviti pred izdajo odločbe po tretjem odstavku 70b. člena KZ-1.
Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da se prepoved opiranja sodbe na ustavno in zakonsko nedovoljene dokaze ter dokaze, ki so bili pridobljeni na podlagi teh dokazov iz drugega odstavka 18. člena ZKP ne uresničuje vedno z njihovo izločitvijo kot to smiselno izhaja iz pritožbene obrazložitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00018416
ZPP člen 325, 326, 327, 352.. ZGJS člen 5, 5/2.. ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-1.. Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 5, 5/1.. ZGJS člen 5, 5/2.
plačilo stroškov dobavljene vode - zavezanec za plačilo porabljene vode - oskrba s pitno vodo - obvezna gospodarska občinska javna služba - uporabnik storitve javne službe - dopolnilna sodba - izostanek odločitve o delu tožbenega zahtevka
Uredba o oskrbi s pitno vodo v prvem odstavku 5. člena določa, da so uporabniki javne službe oskrbe s pitno vodo lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba. Za odločitev o tem, ali je toženka dolžna plačati izstavljene račune iz naslova oskrbe s pitno vodo, je torej bistveno vprašanje, ali tožnica v konkretnem primeru zagotavlja storitve javne službe oskrbe s pitno vodo in ali je toženko mogoče šteti za uporabnico javne službe. Samo vprašanje lastništva vodovoda pa na upravičenost zahtevati plačilo za opravljene storitve javne službe oskrbe s pitno vodo ne vpliva.
V primerih, ko sodišče v izreku ne odloči o delu zahtevka (ampak slednje izhaja le iz obrazložitve), ne gre za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe, ampak za specifično napako, za odpravo katere je predviden institut izdaje dopolnilne sodbe (325. do 327. člen ZPP).
Vrhovno sodišče RS se je glede vprašanja, ali zavarovancu višja pokojnina, upoštevaje ustavno odločbo, pripada že vse od upokojitve dalje, že izreklo v več zadevah. Zavzelo je stališče, da je Ustavno sodišče trenutek upravičenosti do višje pokojnine vezalo na datum odločbe, izdane po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. V obeh primerih odločitev velja za naprej. Priznanje višje pokojnine za naprej ne pomeni nedopustnega retroaktivnega posega v že pridobljene in s tem ustavno varovane pravice. Gre za urejanje razmerij za naprej in ne za poseg v pridobljeno pravico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00020031
OZ člen 168. SZ-1 člen 68, 68/1, 68/2, 71, 71/2. ZPP člen 212.
pogodba o dobavi toplote - delitev stroškov etažnih lastnikov - upravnik večstanovanjske stavbe - upravnik kot zakoniti zastopnik - odgovornost upravnika za plačilo dobaviteljem - odškodninska odgovornost upravnika večstanovanjske stavbe - pasivna legitimacija upravnika - ključ delitve stroškov dobave toplote - višina tožbenega zahtevka - nesklepčnost
Pritožba ima sicer prav, da med dobaviteljem in etažnimi lastniki sklenjena pogodba zavezuje dobavitelja in etažne lastnike tudi še potem, ko se spremeni upravitelj. Pogodbeni stranki sta v tem primeru na eni strani dobavitelj in na drugi strani etažni lastniki. Upravnik je le zastopnik etažnih lastnikov (prvi odstavek 68. člena SZ-1), ki pa ima na temelju takšne pogodbe vendarle dolžnost do samega dobavitelja. Slednjemu je namreč dolžan na njegovo zahtevo dati podatke o etažnem lastniku, ki ni plačal svojega dela obveznosti (drugi odstavek 71. člena SZ-1). Kvečjemu, če bi toženke kršile to svojo obveznost, bi tožeča stranka od toženk lahko zahtevala odškodnino. Odškodnino bi lahko praviloma zahtevala v višini svojega izpada dohodkov (168. člen OZ). Vendar pa lahko tožeča stranka zahteva od vsake toženke le toliko, kolikor ji je prizadejala škode prav ona. Ker tožeča stranka na ta način ni opredelila zahtevka, je tožba po višini ostala nesklepčna ne glede na pravni temelj, ki bi prišel v poštev. Tožbeni zahtevek iz nesklepčne tožbe pa je neutemeljen.
ZZZDR-UPB1 člen 123, 124, 124/2.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 2.. ZSV-UPB2 člen 100, 100/3.
Polnoletni otroci so dolžni preživljati starše, če nimajo in si ne morejo pridobiti dovolj sredstev za preživljanje, razen, če sami iz neupravičenih razlogov niso izpolnjevali preživninske obveznosti do otroka, skladno z določbo 123. člena ZZZDR. Torej polnoletni otroci, do katerih starši iz neupravičenih razlogov niso izpolnjevali preživninske obveznosti, niti v primeru, da starši nimajo in si tudi ne morejo pridobiti sredstev za preživljanje, staršev niso dolžni preživljati oziroma konkretno, niso dolžni plačevati storitev institucionalnega varstva.
Zavarovanec ima po 2. odst. 70. člena ZUTD pravico do uveljavitve preostalega, še neizkoriščenega dela denarnega nadomestila, če pravice ni v celoti izkoristil zaradi vključitve v delo, ki je po določbah zakona razlog za prenehanje pravice, razen če ima pogoje za priznanje nove pravice, oziroma če njegova ponovna brezposelnost ni nastala iz razloga, zaradi katerega se pravica odkloni. ZUTD v 3. odst. 70. člena daje zavarovancu katerega neizkoriščeni del denarnega nadomestila bi bil daljši od trajanja novega nadomestila, možnost izbire, da namesto nove pravice uveljavi preostali, še neizkoriščeni del denarnega nadomestila. Vendar mora biti odločitev o izbiri preostalega, neizkoriščenega dela nadomestila, pisna. Preklic je možen le do izdaje odločbe organa prve stopnje.
ZPIZ-2 člen 41, 63, 63/2, 63/2-1, 63/3, 72, 81.. ZPP člen 8.
invalidnost - več izvedenskih mnenj - izvedensko mnenje
Če so mnenja dveh izvedencev različna, sodišče po prosti presoji dokazov (8. člen ZPP) sprejme tisto, ki ga oceni kot prepričljivejše.
Po sodni praksi izvedenec medicine dela lahko najbolj kompententno oceni vpliv zdravstvenega stanja na preostalo delovno zmožnost.
Izvedensko mnenje medicine dela predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da je tožnica zaradi posledic poškodbe izven dela zmožna opravljati drugo delo z omejitvami. Takšno stanje pa je podlaga za razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti od spornega dne dalje zaradi posledic poškodbe izven dela in za priznanje pravice do premestitve na drugo delo z omejitvami.
ZKP člen 18, 149, 149a, 219. KZ-1 člen 186, 186/1. ZNPPol člen 6.
neupravičen promet s prepovedanimi drogami - nedovoljeni dokazi - tajno opazovanje - naloge policije - hišna preiskava - biološke sledi
Sodišče prve stopnje je na podlagi odgovora policije utemeljeno zaključilo, da je bil bris ustne sluznice obtožencu odvzet resda na dan, ko se je pri njem opravljala hišna preiskava, vendar pa odvzem biološkega materiala ni bil nezakonit. Policija je namreč v odgovoru navedla, da je bil razlog za kriminalistično-tehnično obdelavo obtoženca zaseg prepovedane droge iz aprila 2017, kar pomeni, da se je bris ustne sluznice obtožencu odvzel zaradi tega, ker je bila C. C. tako dne 7. 4. 2017, kot tudi dne 21. 4. 2017 zasežena droga, za katero se je kasneje na podlagi ustreznih analiz izkazalo, da gre za heroin.
Sama okoliščina, da je sodišče prve stopnje hišno preiskavo prepoznalo kot nezakonito (priči, ki sta bili navzoči pri izvedbi hišne preiskave, nista bili navzoči tudi v majhni vrtni uti, kjer se je hišna preiskava opravljala in v njej gibanje obeh policistov in obeh prič ni bilo mogoče), pa nima nikakršnega vpliva na zakonitost postopka odvzema biološkega primerjalnega materiala od obtoženca. Obstajali so namreč razlogi za sum, da je obtoženec storilec kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami, zaradi česar je bila dana tudi podlaga za odvzem teh vzorcev na podlagi drugega odstavka 149. člena ZKP. V posledici pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da biološki vzorec ni bil pridobljen nezakonito, tudi ni nikakršne podlage, da bi sodišče prve stopnje kot nezakonito izločilo poročilo o preiskavi z mnenjem NFL z dne 8. 11. 2017.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - član agrarne skupnosti - izračun nujnega deleža - pravna praznina - analogija - uporaba zakona
ZPVAS določb o izračunu vrednosti nujnega deleža ne vsebuje. Vendar pa drugi odstavek 8. člena tega zakona določa, da se v primerih, ko gre dedovanje po ZPVAS vrnjenih premoženjskih pravic, to izvede na podlagi določb ZD, ki obravnavano vprašanje ureja. Zato je zaključek prvostopenjskega sodišča, da gre glede tega vprašanja za zakonsko praznino, ki jo je treba zapolniti z analogno uporabo določb ZAgrS, napačen.