Sodišče mora pri presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ugotoviti okoliščine in interese pogodbenih strank, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi (1. odstavek 110. člena ZDR), ki so kot npr. nagib storilca, teža storjenega dejanja, odnos do dejanja in posledic, škoda in odnosi med pogodbenima strankama po storitvi dejanja, vendar pri tem ne gre za t.i. kvalifikatorne okoliščine iz 89. člena prej veljavnega ZDR.
ZPP člen 205, 205/1, 208, 208/1, 205, 205/1, 208, 208/1.
univerzalno pravno nasledstvo - prekinitev in nadaljevanje prekinjenega postopka
Zaradi smrti dolžnika so vse njegove pravice iz materialnega in procesnega razmerja prešle na njegove naslednike po samem zakonu. Dovolj je ugotovitev, da so vsi pritožniki na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju ugotovljeni kot dediči po pok. dolžniku. Vse ostalo, kar se nanaša na vprašanje vrednosti zapuščine in terjatve tega postopka, pa ni predmet tega pritožbenega postopka, saj se ta vprašanja vsebinsko navezujejo na fazo opravljanja izvršbe.
Ker je tožena stranka podala pripombe na izvedensko mnenje, bi moralo sodišče prve stopnje zaslišati izvedenca in razčistiti podane pripombe. Opustitev ustnega podajanja izvedenskega mnenja izvedenca na naroku potem, ko so stranke dale na pisni izdelek pripombe, predstavlja relativno kršitev določb postopka, ki je lahko vplivala na zakonitost odločitve.
stečajni postopek - prekinitev postopka - sosporništvo
Sodišče ravna nepravilno, če zaradi začetka stečajnega postopka nad prvotoženo stranko prekine postopek v celoti, torej tudi zoper drugotoženo stranko. Prvo in drugotožena stranka sta solidarna dolžnika in nista v medsebojnem razmerju enotnih sospornikov, zato ni pravne podlage, da bi se postopek prekinil tudi zoper drugotoženo stranko.
zemljiška knjiga - zaznamba spora - delitev skupnega premoženja zakoncev
Zaznamba spora v zemljiški knjigi se lahko dovoli tudi zakoncu, ki pred nepravdnim sodiščem uveljavlja takšno razdelitev skupnega nepremičnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze, da on postane izključni lastnik tistih (oziroma tistega dela) nepremičnin, ki so bile do sedaj zemljiškoknjižno v lasti drugega zakonca. Dovolitev zaznambe spora je v takšnem primeru upravičena glede na naravo konkretnega zahtevka in njegove pravne posledice.
Ker je tožena stranka uporabljala poslovni prostor tudi po datumu, ki je bil naveden v pogodbi, se po določilu 2. odst. 27. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP, Ur.l.SRS št. 18/74 s sprem.) šteje, da je pogodba obnovljena za nedoločen čas. Tožena stranka je zato dolžna tožeči stranki poravnati te svoje obveznosti za ves čas trajanja najema.
Določba 36f. člena ZDR predstavlja pravno podlago za priznanje pravice do odpravnine delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, že od uveljavitve Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. ZJSRS v 28. členu izrecno daje pravico Jamstvenemu skladu Republike Slovenije, da terjatve upravičenca (to je delavca, ki mu delovno razmerje preneha zaradi insolventnosti delodajalca) proti delodajalcu preidejo do višine pravic, zagotovljenih po tem zakonu, na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic. S prehodom terjatve vstopi sklad v razmerju do delodajalca v položaj delavca do višine sredstev, izplačanih na podlagi odločbe o priznanju pravic. Zato je upravičen do povrnitve zneska, ki ga je izplačal tožnikom.
ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZPP člen 108, 108/1, 108/4, 108, 108/1, 108/4.
nepopolna vloga - predlog za izvršbo
Predlog za izvršbo, ki ne vsebuje vsega, kar določa Zakon o izvršbi in zavarovanju, da bi ga bilo mogoče obravnavati, je nepopoln. Če ga upnik ne dopolni, ga je potrebno zavreči.
ZPP člen 291, 291/2, 339, 339/1, 291, 291/2, 339, 339/1.
stranka - glavna obravnava - bistvena kršitev določb postopka
1. Iz določbe 2. odstavka 291. člena ZPP izhaja, da se na seji senata po zaključku glavne obravnave lahko določeni dokazi še preberejo, ne velja pa to za vloge strank. Vloga stranke pomeni procesno dejanje, ki ga po zaključku glavne obravnave ni mogoče več opraviti in tudi senat nima pristojnosti, da to dejanje odobri.
2. Če sodišče brez soglasja strank, stranki omogoči rok za vložitev pripravljalne vloge, potem pa te vloge ne upošteva pri odločitvi, s tem zagreši relativno bistveno kršitev določb postopka, ki pa ne vpliva na zakonitost oziroma pravilnost sodbe.
Tožnik tožbe ni umaknil takoj, ko je izvedel, da je zahtevek izpolnjen, zato je tožnik tisti, ki mora zaradi umika tožbe povrniti toženi stranki njene stroške postopka.
V skladu z 280. čl. ZOR so izpodbojna le dejanja, ki povzročijo prikrajšanje upnika. V obravnavanem primeru so po tožbenih trditvah takšna izpodbojna dejanja tri prodajne pogodbe pri katerih pa je bila kupnina za prodane stvari primerna in je ustrezala tržni vrednosti, tožena stranka pa je kupnino davčnemu dolžniku plačala na račun pri banki. Premično premoženje davčnega dolžnika je torej le spremenilo obliko: iz stvari v denar. Zaradi navedenega ni podana situacija po 2. odst. 280. čl. ZOR.
ZOR člen 99, 100, 101, 99, 100, 101. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
absolutna bistvena kršitev - razlaga pogodbe
Glede na ugovor prvotožene stranke bi moralo sodišče ocenjevati vsebino pogodbe v skladu z določbami čl. 99, 100, 101 Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Te določbe urejajo razlago pogodb in določajo, da se določila pogodbe uporabljajo tako kot se glasijo, pri razlagi spornih določil pa se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakonu. Iz pogodbe o kratkoročnem kreditu izhaja, da je to pogodbo sklenil P.. d.o.o., ki ga zastopa direktor Z. P. kot kreditojemalec, kot kreditodajalec pa je nastopala T. M.. 6. čl. določa, da za odplačilo kredita in obresti in morebitne tečajne razlike kreditojemalec oz. odgovorna oseba jamči kreditodajalcu z vsem svojim premoženjem, poleg tega pa mu še da bianco akceptni nalog potrjen in podpisan. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bianco akceptni nalog izročil gospodarski subjekt, to je drugotožena stranka. Sodišče je preuranjeno zaključilo, da je prvotožena stranka odgovorna na podlagi izjave, to je 6. čl. Sporazuma, saj je tožena stranka ves čas temu ugovarjala in za svoje trditve predlagala tudi dokaze, vendar sodišče v razlogih sodbe ni navedlo, zakaj teh dokazov ni izvedlo, oz. ni obrazložilo ugovorov prvotožene stranke
ZOR člen 154, 154/1, 158, 206, 206/1, 154, 154/1, 158, 206, 206/1.
odškodninska odgovornost
1. Osebnostna pravica do lastne podobe daje upravičencu možnost prepovedati uporabo slike. Za osebnostne pravice je tudi sicer značilna njihova absolutnost, učinkujejo zoper vsakogar in je tudi vsakomur prepovedan poseg v te pravice. Ugotovljeno pa je, da je prva toženka tista, ki je naročnik plakata in je odobrila njegovo uporabo v promocijske namene. Gre za poseg v osebnostno pravico, pravico tožnice do varovanja lastne podobe, le tožnica je tista, ki lahko odloča o tem ali se njena slika lahko objavi. Objava fotografije brez dovoljenja je torej poseg v osebnostno pravico.
2. Peti toženec je profesionalni fotograf, od katerega se zahteva še posebna skrbnost pri opravljanju svojega dela. Že dejstvo, da je izročil fotografijo oziroma diapozitiv s tožničino podobo kot idejo direktorju tretje toženke, ki se je očitno profesionalno ukvarjala z izdelavo reklamnega materiala, kaže na to, da je dopustil uporabo te fotografije. Pristal je torej, da se ti posnetki uporabijo, dokazno breme, da dokaže, da je ravnal s potrebno skrbnostjo, je po določbi 154.čl. ZOR na njem, tega ni dokazal, nasprotno, njegovo ravnanje kaže na nezadostno skrbnost. Tako ravnanje, je v zvezi z nastankom škode in je pravno upošteven vzrok.
Sodišče prve stopnje mora ob izdaji novega sklepa o razdelitvi pozneje najdenega premoženja najprej oceniti, ali je bila dana izjava po vsebini odpoved dediščini - v tem primeru razdeli novo najdeno premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju - ali pa gre za izjavo o sprejemu dediščine in odstopu dednega deleža sodediču - v tem primeru pa sodišče odstopa glede novo najdenega premoženja ne sme upoštevati.