Ko imetnik menice le-to izpolni, ima menica vse meničnopravne učinke. Zato je menična zaveza avalista, dana na bianko menici, samostojna. Sprejem bianko menice predstavlja pooblastilo poštenemu imetniku, da lahko pozneje izpolni odredbo za plačilo menice. Pooblastilo za izpolnitev blanketa da dolžnik upniku izrecno ali molče. Ker je bila v obravnavanem primeru tudi menična izjava dana bianko, o izrecnem pooblastilu za izpolnitev menice ni mogoče govoriti. Pisnega dogovora o bistvenih meničnih sestavinah, v katerem bi bile določene meje, ki jih upnik pri izpolnitvi menice ne sme prekoračiti, namreč v obravnavanem primeru ni bilo. Kljub temu (in ne glede na to, da je njegova zaveza samostojna) lahko avalist ugovarja, da vsebina menice ni bila izpolnjena v skladu z vsebino osnovnih pogodb oz. v skladu z dogovorom.
Upnik pristopi k začeti izvršbi na nepremičnino le glede tistih nepremičnin, ki so v prvem in pozneje izdanem sklepu o izvršbi iste.
Če so predmet prvega sklepa o izvršbi še druge nepremičnine, se sklep o pristopu na druge nepremičnine ne more nanašati, saj sklep o pristopu ne nadomesti sklepa o izvršbi.
Delo s kladivom kot preprostim delovnim pripomočkom ne more biti nevarno, saj je ob povprečni pazljivosti to orodje mogoče varno uporabljati. Nesreče ob uporabi kladiva niso niti nepredvidljive niti neodvračljive. Delodajalec zato ne more biti delavcu za poškodbo, ki jo je utrpel, ko se je s kladivom udaril po roki, odgovoren objektivno. Če je do poškodbe prišlo zaradi nepazljivosti delavca, delodajalcu tudi krivdne odgovornosti ni mogoče naprtiti.
Nepravilno postopanje pooblaščenca za sprejem pisanj ni (subjektivno) opravičljiv vzrok za vrnitev v prejšnje stanje, saj gre za okoliščino na strani stranke, za katero sama odgovarja.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
izpodbijane sodbe - razlog - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ne gre za kršitev določb kazenskega postopka v smislu določil 11. tč. I. odst. 371. čl. ZKP saj s tem ko v opisu kaznivega dejanja očitanega obdolžencu ni naveden datum storitve izrek sodbe ni nerazumljiv. Opis kaznivega dejanja očitanega obdolžencu je namreč povezan z opisom kaznivega dejanja, ki sta jih storila soobdolžena pri čemer se pokaže, da je opis vseh teh dejanj logično sledi od dejanj enega storilca do drugega z navedbami kdaj je posamezni izmed njih deloval.
ZPP (1977) člen 217, 217/2, 217, 217/2. ZPP člen 210, 210/2, 365, 365/2, 210, 210/2, 365, 365/2.
mirovanje postopka
Po 2. odst. 210. člena ZPP/99 lahko stranka kadarkoli predlaga nadaljevanje postopka, ki miruje, sodišče pa pred potekom treh mesecev od dneva nastopa mirovanja ne sme nadaljevati postopka.