ugovor zoper sklep o izvršbi - neobrazložen ugovor
Prvostopno sodišče je sicer pravilno ugotovilo, da je dolžnikov ugovor neobrazložen. Vendar pa je procesnopravno zmotno ravnalo, ko je zavrglo ugovor dolžnika kot nepopoln in nedovoljen. Za zavrženje neobrazloženega ugovora ni pravne podlage, saj le-tega ni moč obravnavati kot nepopolne vloge.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik v sicer skopem ugovoru zatrjuje relevantno dejstvo, namreč, da ne obstaja pogodbeno razmerje med upnikom in dolžnikom in torej upnik od njega neutemeljeno terja plačilo po odprtih postavkah iz svoje poslovne knjige. Zatrjuje torej negativno dejstvo, ki ga niti ne more dokazovati. Dokazno breme, da poslovno razmerje med strankama obstoji in da iz tega izvirajo terjatve upnika do dolžnika, je torej na strani upnika. To pa pomeni, da izostanek dokaznega predloga v ugovoru dolžnika ne pomeni, da ugovor ni obrazložen.
zavrnitev zahteve za preiskavo - utemeljen sum - vsebina sklepa
Sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahteve za preiskavo je pomanjkljiv in ni v skladu z določbo prvega odstavka 169. člena ZKP. Iz izreka sklepa sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo za preiskavo zoper obdolženega namreč ne izhaja niti opis, niti zakonska označba obdolžencu očitanega kaznivega dejanja (opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ropa pa ne izhaja niti iz obrazložitve izpodbijanega sklepa). Enako kot sklep o preiskavi, mora tudi izrek sklepa o zavrnitvi zahteve za preiskavo, obsegati vse podatke iz tretjega odstavka 168. člena ZKP - to je osebo, zoper katero se zahteva preiskava, opis dejanja, iz katerega izhajajo zakonski znaki kaznivega dejanja in zakonsko označbo kaznivega dejanja.
Ker sodišče prve stopnje zaradi nejasno formuliranega premoženjskopravnega zahtevka le tega ni prisodilo oškodovancu, bi moralo ob ugotovitvi, da je natančno ugotovilo znesek protipravno pridobljene premoženjske koristi ob storitvi kaznivega dejanja poneverbe po čl. 245/I KZ in dejstva, da je oškodovanec obtožencu zaradi poplačila dela terjatve odtegnil zadnji osebni dohodek v znani višini, v preostalem delu obtožencu odvzeti premoženjsko korist. Zato je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi državnega tožilca in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je obtožencu odvzelo znesek protipravno pridobljene premoženjske koristi.
ZPP (1977) člen 380/1, 380/1. ZIZ člen 58/3, 58/3.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če prvostopno sodišče ne zavrže prepozno vloženega ugovora zoper sklep o izvršbi, temveč ga po predhodni oceni, da ni utemeljen, pošlje višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi, tak prepozen ugovor zavrže pritožbeno sodišče.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor
Dolžnikova ugovorna navedba, da je prostore zapustil v letu 1998, bi tako lahko pripeljala do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazala za resnično. Dolžnikovo sklicevanje na predhodni dogovor z g. P., pa je moč razumeti tudi kot dokazni predlog za zaslišanje strank zatrjevanega dogovora. Dolžnikov ugovor je zato glede računa št. 1377981 moč šteti za obrazložen. Ker dolžnik ni navedel pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi oporekal obstoju terjatve po računu št. 1378038, ugovora v tem delu ni moč šteti za obrazloženega.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnika sta ugovorjala višini izterjevanega zneska zaradi nejasnosti glede načina spreminjanja in obračunavanja pogodbenih obresti. Trdita, da ob najemu kredita nista prejela cenika storitev, na katerega se v predlogu za izvršbo glede obračuna pogodbenih in zamudnih obresti sklicuje upnik. V zvezi z zatrjevanimi dejstvi (t.i. negativnimi dejstvi), dolžnika po naravi stvari dokazov ne moreta predložiti. Ugovorne navedbe zato zadostujejo, da je ugovor moč šteti za obrazložen.
ZPPSL člen 137, 137/1, 137/8, 138, 137, 137/1, 137/8, 138.
prijava terjatve
Za terjatve, ki so bile prijavljene na oklic za sklenitev prisilne poravnave, se šteje, da so prijavljene tudi v stečajnem postopku (v skladu s 138. členom ZPPSL). Navedeno določilo izključuje uporabo 8. odstavka 137. člena ZPPSL, ki določa sankcijo za prepozno prijavo terjatve v stečajnem postopku.
Izločitveni zahtevek na podlagi 32. člena Zakona o dedovanju je mogoče utemeljeno uveljavljati le v primeru povečanja ali ohranitve vrednosti obstoječega zapustnikovega premoženja, ne pa tudi v primeru nastanka novega premoženja.
Ob dejstvu, da je od storitve kaznivega dejanja preteklo skoraj osem let in ob pravilno ocenjenih obteževalnih in olajševalnih okoliščinah, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pogojna obsodba primerna in da ni razlogov za izrek zaporne kazni.
Določbe 203. čl. ZIZ se nanašajo na stadij izdaje sklepa o poplačilu in jih ni mogoče upoštevati ob izdaji sklepa o izvršbi, s katerim je bila dovoljena izvršba s cenitvijo in prodajo zastavljenih stvari.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - negativno dejstvo
Z ugovorno navedbo, da storitev, ki se fakturira ni izkazana, saj naročilnica ni podpisana in zato ne more preveriti njene verodostojnosti, je dolžnik zanikal obstoj poslovnega razmerja. Navedeno bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. Zato je ugovor obrazložen.
ZPPSL člen 137, 137/1, 137/8, 138, 137, 137/1, 137/8, 138.
rok za prijavo terjatev
Dvomesečni rok za priglasitev upniške terjatve je prekluziven. Zato pravica zahtevati njeno poplačilo v stečajnem postopku preneha s potekom tega roka.
ZIZ člen 44, 44/1, 147, 147/2, 44, 44/1, 147, 147/2.
ustavitev izvršbe - nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
Izvršba je bila ustavljena le na računu pri organizaciji za plačilni promet (prvem predlaganem sredstvu izvršbe), zato se bo nadaljevala na drugem predlaganem sredstvu izvršbe (tj. s prodajo premičnin).
Dogovorjena predkupna pravica za poslovne prostore v najemni pogodbi zavezuje najemodajalca. V primeru da sklene kupno pogodbo za v najem oddane poslovne prostore s tretjim, ki ni v dobri veri, ima najemnik pravico, da zahteva razveljavitev takšne kupoprodajne pogodbe in predlaga sklenitev nove kupne pogodbe z najemodajalcem, v kateri bo sam kupec.
Dolžnik ima pravni interes za vložitev pritožbe le v primeru, kadar je izdana zanj neugodna odločba. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje zaradi utesnitve predloga za izvršbo odločilo, da se izvršba delno ustavi. Tak sklep za dolžnika ne pomeni neugodne odločitve.
delež - vrednostni papirji - tožbeni zahtevek - meje postavljenega zahtevka
V konkretnem primeru ni sporno, da imenske delnice prve emisije razreda A tožene stranke niso bile izdane niti v materializirani niti niso izražene v nematerializirani obliki. Zato je treba šteti, da izraz delnica lahko v konkretnem primeru pomeni le pravico do deleža (prim. 1. in 2. odst. 175. čl. ZGD, 1. odst. 169. čl. in 1. stavek 2. odst. 204. čl. ZGD). Tožeča stranka je v tožbenem predlogu uveljavljala, naj sodišče toženi stranki naloži, da tožečo stranko vpiše v delniški knjigi kot imetnico 13.498 imenskih delnic prve emisije razreda A. Takšna vsebina obveznosti tožene stranke bi na prvi pogled govorila v prid stališču, da tožeča stranka uveljavlja prvi vpis delnic prve emisije razreda A v "delniško" knjigo (anal. z 232. čl. ZGD). Toda iz tožbenih trditev je jasno, da ne gre za (prvi) vpis, temveč za prenos pravic do deleža tožene stranke (anal. s 233. čl. ZGD), saj tožeča stranka svoje upravičenje opira na 50 pogodb o nakupu delnic, sklenjenih s posameznimi prodajalci. Čim pa gre za prenos pravic do deleža tožene stranke, vpisanih v "delniški" knjigi, uveljavljani tožbeni zahtevek ni določen (1. odst. 180. čl. ZPP).
Od (neplačanih) obresti je mogoče zahtevati zamudne obresti, vendar samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.
V skladu s to zakonsko določbo je tožeča stranka tudi uveljavljala plačilo zamudnih obresti (od neplačanih obresti) od dneva vložitve predloga za izvršbo (tj. od dne 04.08.1997) dalje do plačila.
S pritožbenimi navedbami dolžnik ne izpodbija odločitve o postavitvi izvršitelja (prim. 4. odst. 289. člena ZIZ), temveč oporeka (sami) dopustnosti izvršbe (prim. 55. člen ZIZ), kar pa bi moral uveljavljati z drugim pravnim sredstvom, in sicer z ugovorom zoper sklep o izvršbi (prim. 2. odst. 9. člena ZIZ).
ZIP člen 36, 36/3, 36, 36/3. ZIZ člen 76, 76/1, 76, 76/1.
pravnomočnost
Plačilni nalog je (sedaj) pravnomočen na podlagi sodbe, s katero je bil v celoti vzdržan v veljavi, ne glede na (predhodno) razveljavitev (neutemeljenega) potrdila o pravnomočnosti na samem plačilnem nalogu.