davek na promet nepremičnin - nastanek davčne obveznosti - davčna osnova - odmerni postopek
Na dan nastanka davčne obveznosti uradni podatki GURS-a o posplošeni tržni vrednosti nepremičnin niso bili objavljeni. Ker je davčna obveznost nastala v prehodnem obdobju, je davčna osnova skladno z zakonom ugotovljena na podlagi prehodne določbe 21. člena Zakona o davku na promet nepremičnin.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov
Tožnica v izjavi o svojem premoženjskem stanju in v izjavi o premoženjskem stanju moža, podani pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo, ni navedla vseh podatkov, ki bi jih morala in je torej navajala neresnične podatke, zato tožena stranka drugačne odločitve, glede na jasno zakonsko določbo petega odstavka 20. člena ZBPP, ni mogla sprejeti. Iz navedene določbe tudi ne izhaja, da mora biti neresnično navajanje podatkov o premoženjskem stanju namerno oziroma krivdnega značaja, zaradi česar tudi ni relevantno, da je do izostanka navedbe določenih dejstev v izjavah prišlo zgolj zaradi nejasnega vprašalnika obrazca.
ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 23, 29, 29/1, 29/2. ZDavP-2 člen 31, 76, 77. Slovenski računovodski standard številka 1.14, 2.6, 16.1, 17.10., 17.11.
davek od dohodkov pravnih oseb - združitev družb - davčno priznani odhodki - dobro ime - slabitev dobrega imena - odhodki zaradi slabitve dobrega imena - prevrednotevalni dohodki
Odhodki, ki jih omenja 29. člen ZDDPO-2 in so lahko predmet presoje po kriteriju tega člena, so odhodki, ki jih kot take opredeljujejo SRS. Ker 29. člen ZDDPO-2 ne ločuje med različnimi vrstami odhodkov, SRS pa odhodke zaradi slabitve opredeljuje kot odhodke, po presoji sodišča prevrednotevalnih odhodkov, nastalih zaradi slabitve, ni mogoče izključiti iz presoje iz 29. člena ZDDPO-2. Prevrednotevalni odhodki, ki nastanejo zaradi slabitve, so vsebinsko gledano le predhodno, to je delno uveljavljanje rednih odhodkov. Če je presojo po 29. členu ZDDPO-2 mogoče opraviti pri rednih odhodkih, mora biti takšna presoja mogoča tudi za odhodke zaradi slabitve, ki pomenijo le predhodno uveljavljanje rednih odhodkov.
23. člen ZDDPO-2 ne pomeni avtomatičnega priznanja odhodkov zaradi slabitve dobrega imena (torej brez preizkusa iz 29. člena ZDDPO-2), pač pa dejansko določa le gornjo mejo davčno priznanih odhodkov iz tega naslova. Odloča torej le o višini priznanih odhodkov iz naslova slabitve dobrega imena, ne pa tudi o njegovi podlagi za priznanje.
dohodnina - odmera dohodnine - drugi dohodki - za poslovanje družbe porabljena sredstva - gotovina
Edini pooblaščenec za prevzem gotovine in za podpisovanje nalogov od 7. 5. 2003 dalje je bil tožnik. Slednji davčnemu organu niti v času postopka, niti ob zaslišanju v zvezi z dvigovanjem in porabo teh denarnih sredstev ni predložil na vpogled kakršnihkoli listin, na podlagi katerih bi lahko davčni organ sprejel drugačno odločitev. Takšnih verodostojnih dokazov, da gotovinskih dvigov ni izvrševal, pa tožnik ni predložil niti v obravnavanem sporu.
vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - nadomestna nepremičnina - sporazum o izročitvi nadomestne nepremičnine - zahtevek stranke
Zahteva za denacionalizacijo v obliki nadomestne nepremičnine se obravnava kot predlog upravičenca zavezancu za sklenitev sporazuma, ki je pogoj za tovrstno vrnitev premoženja. Ker do takšnega sporazuma ni prišlo (te ugotovitve tožnik v tožbenih ugovorih ne prereka), ne strinja pa se z odškodnino v obliki obveznic, kar je med strankami postopka tudi nesporno, je upravni organ pravilno odločil o zavrnitvi denacionalizacijskega zahtevka. Sodišče še poudarja, da je denacionalizacijski postopek predlagalni postopek, kar pomeni, da je organ, ki je odločal o zahtevku za denacionalizacijo, tudi glede oblike denacionalizacije vezan na zahtevek stranke.
dodelitev subvencije za samozaposlitev - vložitev vloge - rok za vložitev vloge
Po prvem odstavku 68. člena ZUP je vloga vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče predpisani rok. V predmetni zadevi se je rok iztekel 8. 12. 2012. Ker pa je bila ta dan sobota, ko prvostopenjski organ ne dela, se je v skladu z drugim odstavkom 101. člena ZUP ta rok iztekel s pretekom prvega naslednjega delavnika, to pa je bil v obravnavanem primeru ponedeljek 10. 12. 2012. Tega dne pa je prvostopenjski organ vlogo že prejel, zaradi česar tožnikova vloga ni bila prepozna.
Nesporno je, da je bil tožnik v letu 2011 davčni rezident Republike Slovenije, ter da je bil zaposlen pri slovenskem delodajalcu ter napoten na delo v Nemčijo. Po 37. členu ZDoh-2 je plača obdavčljiv dohodek, od katerega se plačujejo tako prispevki za socialno varnost kot dohodnina. Stroški, ki jih uveljavlja tožnik, se ne vštevajo v davčno osnovo, zaradi česar se sama davčna osnova za zahtevane zneske ne more znižati.
ZUJIK člen 114-120. ZJSKD člen 4, 15, 15/3. ZUP člen 233.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - kulturni programi - za odločanje pristojen organ
Okoliščina, da so drugi prijavitelji prejeli več točk oziroma bili bolje ocenjeni in da so zato v večji meri uspeli na razpisu, za dvom v enako obravnavanje ne zadostuje. Presoja zakonitosti dodeljevanja finančnih sredstev v upravnem sporu je glede materialno-pravnih in procesnih vprašanj stroga. Pri strokovno tehničnih vprašanjih je zadržana v tem smislu, da se sodišče ne sme spuščati v presojo, ali gre za bolj ali manj upravičeno oz. primerno odločitev.
Med Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) in toženo stranko je bila sklenjena pogodba o financiranju javnega sklada v letu 2013, v sklop katere spadajo tudi sredstva za obravnavani Javni poziv. Glede na Splošne pogoje poslovanja JSKD je v primeru dodeljevanja sredstev lokalnih skupnosti možna pritožba na pristojno lokalno skupnost. Zato je tožnikovo pritožbo pravilno obravnavala tožena stranka. Takšen način odločanja je ob upoštevanju vsega navedenega tudi skladen z 233. členom ZUP.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - domneva strinjanja s predlagano mejo
Ker tožnik ni sprejel vabila, in se tako ni izjavil o tem, ali se (ne)strinja z mejo, geodetski organ po postopkovnih določbah ZEN ni bil dolžan razpisati ustne obravnave in je pravilno štel, glede na ravnanje tožnika, da se s tako določeno mejo strinja.
uvedba razlastitvenega postopka - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - gospodarska javna infrastruktura - gradnja kanalizacijskega zbiralnika
Glede možnosti prestavitve mesta izvrševanja služnosti trase, se je upravni organ pravilno opredelil do obstoja konkretne javne koristi. Pravilno je pojasnil, da je treba traso izgradnje novega kanalizacijskega zbiralnika obravnavati kot celoto in so zato odstopanja trase od že sprejetih rešitev v prostorskem aktu težko izvedljiva, tudi zato, ker se je z večino služnostnih upravičencev, ki bi jih predlagana sprememba trase tangirala, že dosegel dogovor.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - priča v kazenskem postopku
Tožnik ne izpolnjuje vsebinskega pogoja za dodelitev BPP. Njegovo zaslišanje v kazenskem postopku kot priče ne predstavlja takega zapleta v postopku, ki bi zgolj zaradi tega zahteval zagovornika, zlasti ob upoštevanja načela materialne resnice, katerega mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti, niti postavitve zagovornika ne zahteva priglasitev premoženjsko pravnega zahtevka. Slednjega je namreč tožnik kot oškodovanec že priglasil, in sicer v višini 1.500 EUR.
DDV - dodatna odmera DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - pogoji za odbitek vstopnega DDV - ustrezen račun
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih predpisuje ZDDV-1 . Davčni zavezanec sme praviloma odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za dobavo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo DDV oz. da davčni zavezanec ni vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt, višje v dobavni verigi. Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne, če kateri od teh pogojev ni izpolnjen. Kolikor je izpolnjen prvi pogoj, to je, da so bile storitve opravljene, je drugi pogoj, da ima davčni zavezanec ustrezen račun v smislu 82. člena ZDDV-1, o čemer se je treba opredeliti za vsak račun posebej, pri tem pa tudi upoštevati stališča iz sodne prakse SEU. Sporni računi ne zajemajo vseh podatkov, ki jih zahteva 82. člen ZDDV-1, predvsem glede podatkov, ki so potrebni za identifikacijo storitev.
ZUS-1 člen 20, 20/1, 30, 30/1, 37, 37/2. ZGO-1 člen 49b, 50, 50a. ZCes-1 člen 66, 66/2, 66/3. ZUP člen 43, 43/1, 260, 260/1, 260/1-9.
soglasje za izgradnjo vodovodnega priključka - obnova postopka - stranka v postopku - pravni interes
Iz vsebine predpisa ne izhaja, da je potrebna tožničina udeležba v postopku zato, da z njo prepreči morebitni poseg v svoj pravno varovan položaj, ne glede na prej že izdano soglasje tožnici v zvezi z izdanim gradbenim dovoljenjem za (celoten) objekt A. in njenemu statusu stranke v postopku izdaje uporabnega dovoljenja, saj se z izdajo obravnavanega soglasja v ničemer ne posega v njeno lastninsko pravico (ki jo še vedno ima na delu objektov, naprav in opreme).
Tožba v upravnem sporu je samostojno pravno sredstvo, zaradi česar mora tožnik razloge za njeno vložitev konkretizirati v tožbi in samo tako opredeljeni razlogi so predmet preizkusa v upravnem sporu.
ZTro člen 30, 30/1, 30/1-5. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida člen 18.
vračilo okoljske dajatve - zahtevek za vračilo okoljske dajatve - pravica do vračila okoljske dajatve - zavrnitev zahtevka
Med strankama je sporno, ali je prvostopenjski organ pravilno in zakonito zavrnil tožnikov zahtevek za vračilo okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida. Subjekti in primeri, v katerih pripada pravica do vračila okoljske dajatve zaradi izgorevanja goriva, so taksativno navedeni v 18. členu Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida. Glede na dejstvo, da gre za ugodnost, torej za vračilo, je potrebno takšno določbo razlagati ozko.
Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida člen 18.
okoljska dajatev - vračilo okoljske dajatve - onesnaževanje zraka z emisijo z ogljikovim dioksidom
Subjekti in primeri, v katerih pripada pravica do vračila plačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva, so v Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida taksativno navedeni, kar pomeni, da jih ni mogoče širiti na druge subjekte, ki niso izrecno določeni. Glede na dejstvo, da gre za ugodnost, pa je potrebno takšno določbo razlagati ozko. Tožnik ni subjekt, ki bi sodil v okvir oseb, ki so tam navedeni, česar tožnik sicer niti ne zatrjuje.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost kapitala ob odsvojitvi - tržna vrednost nepremičnine - posplošena tržna vrednost nepremičnine
Za ugotavljanje posplošene tržne vrednosti v postopku odmere davka od dobička iz kapitala, glede na ureditev, po kateri se upošteva tržna vrednost kapitala, ni pravne podlage. Posplošena tržna vrednost je lahko le pripomoček za ocenjevanje vrednosti iz pogodbe, ne more pa predstavljati podlage za izračun vrednosti ob odsvojitvi.
dohodnina - davek od drugih dohodkov - revolving posojilna pogodba - tožbena novota
Trditve, da nakazila predstavljajo prejeto oziroma vrnjeno posojilo, tožnik ni uspel dokazati. Davčni organ ne ugotavlja, da bi pogodba, ki jo je predložil tožnik, po svojem poimenovanju ne bila posojilna, temveč ugotavlja, da predložena posojilna pogodba ni skladna z resnično vsebino poslovnega dogodka in prikriva obdavčljive druge dohodke.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - zavrnitev prošnje za pogojni odpust - kršitev hišnega reda
Z izpodbijano odločbo je toženka pravilno odločila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za izrek pogojnega odpusta, ker je zaradi suma posedovanja nedovoljenih substanc kršil hišni red. Tožnik v zvezi s tem zatrjuje, da gre za legalen nakup snovi, ki je v prosti prodaji in oporeka pravilni izvedbi disciplinskega postopka v zvezi s tem. Glede na to, da je bil tožnik obstojen zaradi storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili in kaznivega dejanje prikrivanja, se sodišče strinja z oceno toženke, da ni mogoče pričakovati, da tožnik kaznivega dejanje v času pogojnega odpusta ne bo ponovil.
Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne, če kateri od zakonskih pogojev ni izpolnjen. V konkretnem primeru je lahko sklicevanje na „sistem tožnikovega popolnega nadzora nad delom“ in neizpolnjevanja lastnega poslovnika zgolj indic za obstoj subjektivnega elementa na strani tožnika, ki ga davčni organ ni ugotavljal, ker je ocenil, da storitve niso bile opravljene. Za takšno ugotovitev pa po mnenju sodišča ni pojasnil pravih razlogov, saj ta ugotovitev sloni predvsem na okoliščinah, ki jih je ugotovil pri izdajatelju računov in njihovih kooperantih, kar pa je glede na novejšo prakso SEU napačno.
Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 3.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - uvrstitev na prednostno listo - izpolnjevanje razpisnih pogojev
Tožnica ne izpolnjuje v javnem razpisu določenega pogoja, da ona ali kdo od članov gospodinjstva ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino. Zato je odločitev organa, da se tožnica ne uvrsti na prednostno listo za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, pravilna in zakonita.