• Najdi
  • 1
  • od 6
  • >
  • >>
  • 1.
    VSRS Sodba I Ips 35087/2021
    28.10.2022
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00062348
    ZKP člen 39.
    videz nepristranskosti sojenja
    Na zakonitost izpodbijane sodbe nima vpliva okoliščina, da je članica pritožbenega senata, ki je odločal o pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, pred tem sodelovala kot članica senata pritožbenega sodišča, ki je odločalo o pritožbah obsojenčevega zagovornika zoper sklepa o podaljšanju pripora.
  • 2.
    VSRS Sodba XI Ips 54544/2021
    28.10.2022
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00061467
    ZKP člen 361.
    pripor - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - obrazložitev predloga za odreditev pripora - odreditev pripora po razglasitvi sodbe
    V skladu z določbo četrtega v zvezi s prvim odstavkom 361. člena ZKP o odreditvi pripora po razglasitvi sodbe odloča zunajobravnavni senat po predhodnem zaslišanju obtoženca in zagovornika. Navedena zakonska določba zagotavlja pravico do izjave oziroma kontradiktornosti pred odreditvijo pripora, ki izhaja iz določbe 22. člena Ustave Republike Slovenije (enako varstvo pravic), konkretizirana pa je v določbi 29. člena Ustave (temeljna pravna jamstva v kazenskem postopku). Bistvo pravice do izjave je, da mora imeti stranka ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov zadeve in tako vpliva na odločitev v postopku, ki se nanaša na njene pravice in pravne interese. Načelo kontradiktornosti kot izraz pravice do poštenega sojenja zahteva, da mora biti stranki omogočeno, da se seznani in opredeli do vseh vlog in listin v spisu, ki bi lahko na njeno škodo vplivale na odločitev sodišča.

    Vrhovno sodišče je že v sodbi XI Ips 24616/2018 z dne 7. 2. 2019 presodilo, da odreditev pripora pod odložnim rokom, ki je vezan na datum izteka zaporne kazni, ni neobičajna niti nezakonita. Posamezne okoliščine, ki ustrezajo kriterijem za ugotavljanje pripornih razlogov, običajno ne obstajajo le v nekem določenem historičnem trenutku, zaradi česar je obstoj okoliščin, upoštevaje njihovo naravo, mogoče predvideti tudi določen čas vnaprej, kar pa seveda ne pomeni, da sodišče obstoja relevantnih okoliščin ni dolžno vsakokrat posebej obrazložiti.
  • 3.
    VSRS Sklep VIII Ips 25/2022
    25.10.2022
    DELOVNO PRAVO
    VS00061917
    ZDR-1 člen 88, 88/2, 88/3, 88/6, 200, 200/3.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročanje odpovedi - osebna vročitev - fikcija vročitve - odklonitev sprejema pisanja
    Primaren način vročanja odpovedi je osebno vročanje v prostorih delodajalca, pri čemer zakon vročevalcu ne nalaga, da mora pisanje pustiti na kraju vročanja ali na delovnem mestu. Za presojo pravilnosti takega vročanja in nastop fikcije vročitve v primeru odklonitve vročitve je odločilno, da vročevalec naslovniku omogoči dejansko seznanitev z odpovedjo.
  • 4.
    VSRS Sklep VIII DoR 145/2022-8
    25.10.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00061648
    ZPP člen 343, 343/4, 365, 365-1, 367a.
    predlog za dopustitev revizije - pravni interes za pritožbo - pobotni ugovor
    Revizija se dopusti glede vprašanja o pravilnosti odločitve, da toženec za pritožbo zoper dopolnilno sodbo nima pravnega interesa.
  • 5.
    VSRS Sodba in sklep VIII Ips 23/2022
    25.10.2022
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VS00061904
    ZDR-1 člen 159, 162. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7.
    odškodnina za neizrabljen letni dopust - neizrabljen letni dopust - Direktiva 2003/88/ES - kršitev prava EU
    Če referenčno obdobje traja 12 mesecev, potem je obdobje za prenos, ki prav tako traja 12 mesecev enako in torej ne „bistveno daljše“ od referenčnega obdobja. Tudi obdobje 12 mesecev in 8 dni, kolikor je bil tožnik po zaključku referenčnega obdobja dejansko odsoten zaradi bolezni, bistveno ne presega referenčnega obdobja.

    Ker ima 7. člen Direktive neposredni učinek, in ker gre v konkretnem primeru za razmerje med posameznikom in državo, ki nastopa kot delodajalec, sodišče ne sme uporabiti četrtega odstavka 162. člena ZDR-1, ki je v nasprotju s 7. členom Direktive, pač pa neposredno ta člen Direktive.

    Iz navedenega izhaja, da je toženka ravnala protipravno, ko tožniku po zaključku bolniškega staleža z 8. 1. 2019 oziroma že s 1. 1. 2019 ni priznala pravice do plačanega letnega dopusta iz 2017. Toženka se svoje odgovornosti za škodo ne more razbremeniti s trditvijo, da je ravnala v skladu z zakonom, s katerim je sama kot država nepravilno prenesla določbo Direktive. Država ne sme imeti koristi od kršitve prava Unije na škodo delavca. Ravnanje toženke je bilo zato protipravno, čeprav je bilo v skladu z njeno zakonodajo.
  • 6.
    VSRS Sklep VIII DoR 167/2022-6
    25.10.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00061651
    ZPP člen 367a. ZDR-1 člen 154.
    predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije - obrazloženost sklepa - odmor med delovnim časom
    Do kršitve pravice do odmora med delovnim časom ne pride že zgolj zato, ker delavec za čas koriščenja odmora nima zagotovljene zamenjave; pri presoji o dolžnosti delodajalca, da delavcu zagotovi odmor med delovnim časom, je treba upoštevati tudi naravo delovnega mesta in dela delavca, njegovo obremenjenost in dinamiko le te. Ta v nekaterih primerih ni takšna, da delavcu tudi sicer ne bi omogočila odmora med posameznimi opravili.

    Širšo obrazložitev sklepa o predlogu terja v skladu z odločbo Ustavnega sodišča Up-1133/18 z dne 31. 3. 2022 predlog tožnika, da se zadeva predloži v predhodno odločanje Sodišču Evropske unije.
  • 7.
    VSRS Sklep VIII DoR 172/2022-6
    25.10.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00061652
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
    predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
    Predlog se zavrne.
  • 8.
    VSRS Sklep VIII DoR 168/2022-7
    25.10.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00061919
    ZDR-1 člen 109, 109/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
    predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
    Predlog se zavrne.
  • 9.
    VSRS Sklep VIII DoR 183/2022-6
    25.10.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00061645
    ZUPJS člen 43. ZUP člen 260.
    odprava odločbe - lažni podatki - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilno stališče pritožbenega sodišča, da bi tožena stranka morala postopek voditi po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki se nanašajo na obnovo postopka, ne pa odločati na podlagi 43. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS).
  • 10.
    VSRS Sklep VIII DoR 133/2022-7
    25.10.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00061913
    ZPP člen 367c.
    predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - kolektivni spor - dodatek za izmensko delo - policist
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je nasprotna udeleženka kršila materialno pravo glede dodatka za izmensko delo.
  • 11.
    VSRS Sodba U 5/2022-27
    25.10.2022
    SODSTVO
    VS00061204
    URS člen 125, 133. ZSS člen 2, 2/1, 2/2, 3, 4, 40, 41, 41/1, 42, 71c, 71c/3, 74, 74/1-6.
    mirovanje sodniške funkcije - neodvisnost sodnikov - pridobitna dejavnost - nezdružljivost sodniške funkcije - prenehanje sodniške funkcije - zavrnitev tožbe
    Sodnik, čeprav mu obveznosti in pravice, ki izhajajo iz sodniške službe, mirujejo, ne sme opravljati nobene dejavnosti prek pravno organizacijske oblike samostojni podjetnik (s.p.).
  • 12.
    VSRS Sklep VIII DoR 159/2022-7
    25.10.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VS00061649
    ZPP člen 367a. ZDR-1 člen 118, 118/1.
    predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - trajanje delovnega razmerja
    Revizija se dopusti glede vprašanja materialno pravne pravilnosti odločitve o datumu sodne razveze pogodbe o zaposlitvi.
  • 13.
    VSRS Sklep VIII DoR 176/2022-7
    25.10.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00061646
    ZPP člen 367.a.
    nadomestilo plače - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - vrnitev denarnega nadomestila za brezposelnost
    Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka, s tem ko se ni opredelilo do navedb in izvedenega dokaza o prejemanju nadomestila za čas brezposelnosti tožnice po 1. 1. 2021, sodišče druge stopnje pa z očitkom toženi stranki, da ni podala ustreznih trditev in ni predlagala izvedbe dokaza v zvezi s prejemanjem denarnega nadomestila za primer brezposelnosti od 1. 1. 2022 dalje.
  • 14.
    VSRS Sodba I Ips 51495/2018
    21.10.2022
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00085743
    ZKP člen 420, 420/2.
    kaznivo dejanje goljufije - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - dejansko stanje - razlogi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - izpodbijanje dejanskih ugotovitev
    Vložnik ne konkretizira kršitve kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP, temveč izraža zgolj nestrinjanje z dejanskimi ugotovitvami izpodbijane sodbe. To pa predstavlja nedovoljen razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
  • 15.
    VSRS Sodba I Ips 21884/2019
    21.10.2022
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00062360
    ZKP člen 248, 265, 265/3.
    sposobnost sodelovati v postopku - sposobnost obdolženca sodelovati v kazenskem postopku - procesna sposobnost obdolženca
    Obsojenec mora biti dejansko sposoben sodelovati v postopku tako z aktivnega, kot tudi s pasivnega vidika. Sposoben mora biti razumeti obtožbo in celoten postopek ter spremljati potek postopka (pasivno sodelovanje) in učinkovito uresničevati svoja procesna jamstva, se izjavljati o procesnih dejanjih, gradivu ter umno skrbeti za lastne interese (aktivno sodelovanje).

    V zvezi z obdolženčevo sposobnostjo sodelovanja v kazenskem postopku je ESČP navedlo ključne kriterije, ki morajo biti podani, da je zagotovljen pošten postopek: 1) obdolženec mora biti sposoben splošnega razumevanja narave postopka in njegovih posledic, vključno s pomenom morebitne kazni; 2) biti mora sposoben komunicirati s svojim zagovornikom, in mu razložiti svoje videnje zadeve, izpostaviti izjave, s katerimi se ne strinja in opozoriti na dejstva, ki so pomembna za njegovo obrambo.

    Obsojenec, četudi ga zastopa zagovornik, ohrani pravico braniti se osebno, saj ohrani svojo procesno subjektiviteto, zagovornik pa nastopa le kot obsojenčev zastopnik. Pri tem ni relevantno, ali se obsojenec brani na način, ki naj bi mu (po zagovornikovi presoji) koristil.
  • 16.
    VSRS Sodba I Ips 45439/2016
    21.10.2022
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00062347
    KZ-1 člen 90, 90/1, 91, 91/3. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
    zastaranje kazenskega pregona - začasni ukrepi v zvezi s sodnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV-2 (COVID-19) - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2
    V času kazenskega pregona zoper obsojenko je veljal Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-Cov-2 (ZZUSUDJZ), ki je v drugem odstavku 3. člena določil, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne. Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah presodilo, da se je drugi odstavek 3. člena ZZUSUDJZ nanašal na ustavitev teka materialnih rokov v vseh sodnih zadevah, ki se ne obravnavajo kot nujne. Po tej določbi je bilo zastaranje zadržano v nenujnih zadevah, v katerih je bila pred sodiščem dana zahteva upravičenega tožilca, da odloči o njegovem kazenskopravnem zahtevku. Določba tretjega odstavka 91. člena KZ-1 namreč določa, da je zastaranje zadržano v primerih, ko zakon določa, da pregon ni mogoč. Gre torej za razloge procesne narave, katerih nastanek je po naravi stvari negotov oziroma nepredvidljiv, saj stranke postopka praviloma na (ne)nastop okoliščin, ki začasno preprečujejo pregon storilca, ne morejo računati oziroma jih predvideti. Storilec tako na (ne)nastop okoliščin, zaradi katerih bo zastaranje pregona zadržano, ne more računati, lahko pa možnost nastopa teh okoliščin, katerih posledica bo glede na relevantno zakonsko ureditev tudi zadržanje zastaranja pregona, vzame v račun. Glede na specifične okoliščine oziroma razmere, v katerih in zaradi katerih je bil sprejet ZZUSUDJZ, je bila prekinitev postopkov določena na podlagi samega zakona, pri čemer pa je bilo zadržanje kazenskega pregona glede na določbo drugega odstavka 3. člena zakona omejeno na nenujne sodne zadeve.
  • 17.
    VSRS Sklep I Kr 62094/2013
    21.10.2022
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS00061468
    ZKP člen 35.
    prenos krajevne pristojnosti - videz nepristranskosti - odškodninski spor - odškodninska tožba zoper sodnike pristojnega sodišča - postopek izvršitve kazni
    Zaupanja v integriteto vseh sodnikov Okrožnega in Višjega sodišča v Mariboru, ki odločajo v postopku izvršitve kazni obsojencu, samo po sebi ne more omajati okoliščina, da obsojenec nekatere od sodnikov teh sodišč toži na plačilo odškodnine, pri čemer odškodninski zahtevek z obravnavano zadevo po vsebini niti ni povezan.
  • 18.
    VSRS Sklep I R 151/2022
    20.10.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VS00061098
    ZPP člen 11, 11/1, 67, 70, 70-6.
    določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov in iz razloga smotrnosti - sprememba prebivališča pravdne stranke med postopkom - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - dvom v nepristranskost sojenja - nezadovoljstvo z delom sodišča - kazenska ovadba zoper sodnike pristojnega sodišča - zavrnitev predloga

    Toženčeva sprememba stalnega prebivališča med postopkom po oceni Vrhovnega sodišča ne utemeljuje predlagane delegacije pristojnosti iz razloga smotrnosti. Glede na stalna prebivališča tožnikov (Lendava, Maribor in Turnišče) ter predlaganih prič (Murska Sobota in Dobrovnik), ki jih bo vse (poleg toženca) treba zaslišati, se namreč obravnavani postopek, gledano kot celota, ne bo lažje (t. j. hitreje in z manjšimi stroški) izvedel pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.

    Zaradi izjemne narave ukrepa iz 67. člena ZPP je treba okoliščine, ki naj bi ga utemeljile, presojati strogo, in sicer tudi v tem smislu, da določitev drugega sodišča ne pride v poštev, kadar za uresničitev pravnih interesov procesnih udeležencev obstajajo drugi pravni instituti. Odpravi dvoma v procesno in materialnopravno pravilnost sodniških odločitev so namenjena redna in izredna pravna sredstva, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Prav tako dejstvo, da je toženec zoper dve sodnici pristojnega sodišča podal kazenske ovadbe, ne utemeljuje delegacije pristojnosti.

  • 19.
    VSRS Sklep I Up 116/2022
    20.10.2022
    UPRAVNI SPOR
    VS00061183
    ZUS-1 člen 30, 30/1. ZPP člen 108, 108/5.
    zavrženje tožbe kot nepopolne - nejasna tožba - neustrezna dopolnitev - zavrnitev pritožbe
    Ker je vloga pritožnice kljub dopolnitvam ostala nepopolna in nejasna ter zato neprimerna za obravnavanje, saj ni jasno, kateri upravni akt izpodbija, niti vlogi ni priložila nobenega upravnega akta, ki bi skladno z njenimi navedbami predstavljal izpodbijani upravni akt, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju vloge pravilna.
  • 20.
    VSRS Sklep X DoR 350/2022-3
    19.10.2022
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
    VS00061182
    ZPP člen 332d, 367, 367a. ZMZ-1 člen 31, 31/2, 31/2-3. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 17.
    dopuščena revizija - podaljšanje subsidiarne zaščite - izključitveni razlog - tajni podatki - predlog za dopustitev revizije
    Revizija se dopusti glede vprašanj:

    1. Ali je dopustno, da se sodba sklicuje na izključitveni razlog po tretji alineji drugega odstavka 31. člena ZMZ-1 (za zavrnitev podaljšanja subsidiarne zaščite), pa obstoja tega izključitvenega razloga sploh ne ugotovi in ne navede?

    2. Ali je dopustno, da se izda sodba s "tajnimi" deli tudi v primerih, ko taka izjema z zakonom ni določena? Ali je to kršitev pravic iz 22., 24. in 25. člena Ustave?
  • 1
  • od 6
  • >
  • >>