ZZZDR člen 106, 123, 129, 106, 123, 129. ZPP člen 410, 410/2, 410, 410/2.
višina preživnine - preživljanje otrok - razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze
1.Po določilu 2.odst. 480.čl. ZPP v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok senat ni vezan na postavljene zahtevke in o preživnini lahko odloča tudi brez postavljenega zahtevka.
2.Odločitev o stikih je bila oblikovana tako, kot sta se o tem sporazumeli obe stranki na glavni obravnavi in dopušča dogovarjanje staršev. Stiki so po oceni pritožbenega sodišča določeni dovolj natančno in v zadostnem obsegu, saj je predvsem pomembna kvaliteta stikov kot sam čas, ki ga otroka preživita z očetom. Stiki morajo potekati redno, seveda ob upoštevanju dejstva, da sta otroka izredno aktivna, kar nujno zahteva sprotno dogovarjanje in usklajevanje obeh staršev, ki morata pri tem ravnati zrelo, odgovorno in imeti pred očmi predvsem interese otrok.
Sodišče je določilo stike v prostorih centra za socialno delo v prisotnosti socialne delavke, česar pritožnik v pritožbi ne izpodbija, pri časovni določitvi pa je upoštevalo le delovni čas centra za socialno delo. Pri tem ni preverilo niti obrazložilo ali oče zaradi omejitve prostosti lahko pride do centra za socialno delo v času, ki mu ga je določilo sodišče.
ZZZDR člen 105, 105a, 129, 129a, 130, 105, 105a, 129, 129a, 130. ZNP člen 37, 37.
koristi otroka - preživljanje otrok - sporazum
Pri presoji koristnosti sporazumno dogovorjene višine preživninske obveznosti starša je potrebno le-to presojati tudi v povezavi z možnostjo pridobitve sredstev družbene pomoči (otroških dokladov, štipendije otroka).
Ni dovolj, če objektivno odgovorna oseba dokaže, da na potek dogodkov ni mogla vplivati tako, da bi škodo preprečila in če dokaže, da se ni mogla izogniti posledicam dejanja oškodovanca. Dokazati mora tudi, da je bilo njegovo dejanje nepričakovano in se tudi nepričakovanost škodnega dogodka presoja po najstrožjem merilu - merilu skrajne skrbnosti.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2-3, 270, 270/3, 272, 272/2-3.
začasna odredba - razpolaganje z nepremičnino - skupno premoženje
Ker je stanovanje skupno premoženje pokojnika in dolžnice in po nepravnomočni sodbi del zapuščinske mase, M. S. s stanovanjem nikakor ne more samostojno razpolagati in če bi prišlo do odtujitve ali obremenitve, bi predlagateljema že iz tega nastala škoda, kot trdita.
Tožnica je utrpela potem, ko je bila toženi stranki naložena v plačilo odškodnina, novo škodo, prišlo je do poslabšanja zdravstvenega stanja tožnice na psihičnem področju in s tem do nastanka nove negmotne škode. Šele naknadno je namreč oškodovanka izvedela za drugačen, večji obseg in drugačno, hujšo naravo poškodb, ta tedaj, ko se je priznala prvič odškodnina, ni bila znana, tudi njenega nastanka ni bilo mogoče predvideti,
ZD v 59. členu določa, da lahko oporoko napravi vsak, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil petnajst let starosti. Oba pogoja morata biti podana kumulativno. Oporočna sposobnost se predpostavlja. Zato mora nasprotno dokazati tisti, ki zatrjuje oporočiteljevo nesposobnost.