• Najdi
  • <<
  • <
  • 15
  • od 19
  • >
  • >>
  • 281.
    VSL sklep I Cpg 677/04
    6.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSL06214
    ZPP člen 328, 328.
    poprava sodbe
    Vprašanje pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o tem, da je

    postopek zoper prvotoženo stranko ustavilo, je mogoče preizkušati le

    v okviru pritožbenega postopka. S predlagano popravo bi se namreč v

    celoti spremenila narava odločitve sodišča prve stopnje v odločbi z

    dne..., česar ni mogoče doseči v postopku poprave sodbe. Zakon o

    pravdnem postopku kot rečeno kot primer pisnih pomot izrecno omenja

    popravo napake v imenih, kar je potrebno razumeti kot primere, ko gre

    za netočno oziroma nenatančno opredelitev imena strank, kar bi lahko

    vzbujalo dvom o tem, na koga se odločitev sodišča nanaša. O tovrstni

    pomanjkljivosti pa ni mogoče govoriti v primeru, ko je iz odločitve

    sodišča prve stopnje v 1. točki odločbe z dne... jasno razvidno, da

    se nanaša na prvotoženo stranko, zato predstavlja odločitev sodišča

    prve stopnje v izpodbijanem sklepu spremembo odločbe, ki nima podlage

    v 1. odstavku 328. člena ZPP.

     
  • 282.
    VDS sklep Pdp 1264/2005
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03264
    ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. ZDR člen 75, 75-7, 81, 81/1, 75, 75-7, 81, 81/1.
    prenehanje delovnega razmerja - začasna odredba - upokojitev
    Tožnik je podal izjavo, da se želi upokojiti s pričetkom novega

    šolskega leta, zato mu je tožena stranka skladno s 7. alineo 75.

    člena ZDR v zvezi s 1. odstavkom 81. člena ZDR odpovedala PZ.

    Zaradi njegove izjave, da se želi upokojiti, ni podana verjetnost

    terjatve, ki se glasi na ugotovitev nezakonitosti podane odpovedi

    PZ, zato niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe, da se

    zadrži učinkovanje prenehanja PZ zaradi odpovedi do izdaje

    pravnomočne sodne odločbe.

     
  • 283.
    VSL sodba I Cpg 1333/03
    6.10.2005
    PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
    VSL05640
    ZGD člen 439, 440, 442, 443, 444, 580, 4141, 439, 440, 442, 443, 444, 580, 4141.
    uprava - imenov - neuskladitev obstoječe družbe z določbami ZGD v zakonskem roku
    Prvostopno sodišče je kot nesporno ugotovilo, da tožena stranka

    svojih ustanovitvenih in drugih aktov ni uskladila z določbami ZGD,

    nato pa pravilno zaključilo, da je interna regulativa tožene stranke,

    v kolikor nasprotuje zakonskim.

    Določbe 439. do 444. člena ZGD, ki urejajo upravljanje družbe, se

    namreč v skladu z določbo 2. odstavka 438. člena ZGD uporabljajo le,

    kolikor družbena pogodba ne vsebuje določb o upravljanju družbe, kar

    pa še ne pomeni, da so družbeniki svobodni tudi pri tem, katere

    organe bodo konstituirali. Pri tem so omejeni z možnostmi, ki jim jih

    daje ZGD.

    Po statutu tožene stranke pa je bil kot organ, ki postavlja in

    razrešuje glavnega direktorja, določen upravni odbor, ki po ZGD ni

    predviden organ d.o.o.. Zato je za vprašanja imenovanja direktorja

    potrebno neposredno uporabiti določbe ZGD. Ta v 5.alineji 439. člena

    določa, da družbeniki odločajo o postavitvi in odpoklicu poslovodij,

    svoje sklepe pa sprejemajo na skupščini (1. odstavek 441. člena ZGD).

     
  • 284.
    VSL sklep III Cpg 145/2005
    6.10.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05725
    ZPPSL člen 131, 131/2, 143, 143/4, 131, 131/2, 143, 143/4. ZIZ člen 98, 98/1, 98, 98/1.
    poplačilo upnika
    Ob sicer pravilni prvostopni ugotovitvi, da ločitvena pravica samo za

    upnika F.L. d.o.o. izhaja iz notarskega zapisa z dne 22.11.1999 in da

    je bila šele v stečajnem postopku ločitvena pravica priznana tudi

    upnikoma F. d.o.o. in C.L. d.o.o., je pravno zmoten zaključek

    prvostopnega sodišča, da so vsi trije upniki upniki istega vrstnega

    reda.

    Sklep iz 4. odst. 143. člena ZPPSL je izvršilni naslov. Postopek za

    izterjavo izvršilnih naslovov pa je urejen v ZIZ. Ta v 1. odst. 98.

    člena določa, da se več upnikov poplača iz kupnine po vrstnem redu

    tako, kot so pridobili zastavno pravico.

     
  • 285.
    VSK sodba I Cpg 258/2004
    6.10.2005
    OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSK01399
    ZGD člen 416, 417, 416, 417. ZN člen 48, 48.
    obličnost - poslovni delež
    V konkretnem primeru je obličnost predpisana za veljavnost samega posla (pogodbe, formae ad solemnitatem). Najstrožja obličnost je določena zaradi javnega interesa.

     
  • 286.
    VSL sklep III Cp 2212/2005
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50799
    ZOR člen 379, 379/1, 379, 379/1. ZDE člen 1, 1/1, 2, 2/1, 1, 1/1, 2, 2/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-11, 55, 55/1, 55/1-11.
    izvršba na podlagi izvršilnega naslova - tuja sodna odločba - terjatev v tuji valuti - izpolnitev - tečaj
    Izvršilni naslov v tej zadevi glasi na plačilo 2.400.000,00 DIN,

    upnik pa zahteva tolarsko protivrednost navedenega zneska. Po oceni

    pritožbenega sodišča je tak upnikov zahtevek dopusten. Upnik namreč

    izterjuje svojo terjatev v Republiki Sloveniji od dolžnika, ki je

    pravna oseba, registrirana v Republiki Sloveniji. Denarna enota

    Republike Slovenije pa je tolar (1. odstavek 1. člena Zakona o

    denarni enoti Republike Slovenije, ZDE), ki je tudi edino zakonito

    plačilno sredstvo na območju Republike Slovenije (1. odstavek 2.

    člena ZDE). Glede na navedeno je upnikova terjatev določljiva, saj je

    izračunljiva. S preračunom (ki pa je stvar nadaljnje izvršbe) se bo

    določljiva terjatev preoblikovala v določeno.

     
  • 287.
    VSL sklep III Cpg 148/2005
    6.10.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05743
    ZPPSL člen 1, 4, 1, 4.
    stečaj - procesna predpostavka
    Obstoj dolžnika kot samostojnega podjetnika posameznika je torej (kot

    je to pritožbeno sodišče navedlo že v svojem sklepu opr. št. III Cpg

    116/2005 z dne 19.5.2005) procesna predpostavka za vodenje stečajnega

    postopka nad njim.

    Dolžnik glede na to, da ni več samostojni podjetnik posameznik za

    terjatve, ki so nastale iz naslova njegovega poslovanja kot N.I.

    s.p., odgovarja kot za svoje osebne terjatve. Naša zakonodaja pa

    stečajnih postopkov v zvezi s poplačilom teh terjatev ne pozna.

     
  • 288.
    VSK sklep I Cpg 155/2005
    6.10.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSK01836
    ZPPSL člen 143, 143/4, 158, 143, 143/4, 158.
    poplačilo upnika - izločitvena pravica
    Ko je posebna stečajna masa zadoščala za ločeno poplačilo

    upnika, pa tudi za njemu pripadajoče stroške stečajnega

    postopka, ni bilo osnove za to, da se njegova priznana

    terjatev, ki se poplačuje iz posebne stečajne mase, zmanjša

    za nanj odpadajoče stroške stečajnega postopka.

     
  • 289.
    VDS sklep Pdp 318/2005
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03373
    ZPP člen 188, 188/2, 188, 188/2.
    umik tožbe
    Umik tožbe je mogoč do konca glavne obravnave (2. odstavek 188.

    člena ZPP). Ker je tožnica umaknila tožbo glede zneska, ki ga je

    iz naslova odpravnine dobila od Jamstvenega in preživninskega

    sklada, po zaključku glavne obravnave, je sodišče postopalo

    pravnilno, ko umika ni sprejelo, ampak je zahtevek za plačilo

    tega zneska zavrnilo.

     
  • 290.
    VSK sklep I Cpg 11/2005
    6.10.2005
    PRAVO DRUŽB
    VSK01249
    ZGD člen 397, 456, 397, 456.
    prenehanje družbe po skrajšanem postopku - ugovor - oškodovanec
    Po določilu 397.čl. v zvezi s 456.čl. ZGD lahko zoper sklep

    o prenehanju družbe po skrajšanem postopku vložijo ugovor

    tudi družbeniki (1.odst.), sodišče pa njihovemu ugovoru

    ugodi, če ugotovi, da je utemeljen in bi bili družbeniki

    odškodovani.Oškodovanje družbenika bi kot ugovorni razlog

    bil utemeljen, če bi bilo takšno oškodovanje zatrjevano kot

    objektivna posledica samega sklepa o prenehanju družbe.

     
  • 291.
    VSK sodba I Cpg 284/2004
    6.10.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01248
    ZOR člen 277, 277/1, 454, 277, 277/1, 454.
    prodajna pogodba - zamudne obresti - dokazno breme
    Dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti,

    dolguje poleg glavnice tudi zamudne obresti. Pri zamudnih

    obrestih gre torej za dajatev, do katere je upnik upravičen

    že na podlagi zakona. Glede na to je pravilen zaključek

    sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka tista, ki bi

    morala dokazati obstoj z njene strani zatrjevanega dogovora

    med pravdnima strankama o neplačevanju obresti za terjane

    glavnice.

     
  • 292.
    VDS sodba Pdp 281/2005
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03304
    ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1.
    odpoved delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti
    Če delavec v delovnem času udari sodelavca in ga poškoduje, to

    predstavlja razlog za izredno odpoved PZ po 2. alinei 1. odstavka

    111. člena ZDR (hujša kršitev pog. ali drugih obveznosti iz DR

    naklepno ali iz hude malomarnosti). Hkrati to predstavlja

    okoliščino po 1. odstavku 110. člena ZDR, ki onemogoča

    nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.

     
  • 293.
    VSL sklep II Cp 2608/05
    6.10.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50244
    URS člen 22, 22. ZPP člen 7, 229, 339, 339/2, 339/2-8, 7, 229, 339, 339/2, 339/2-8.
    dokazna ocena - zavrnitev dokaznega predloga - načelo kontradiktornosti
    Sodišče prve stopnje, ki ni izvedlo nobenega od naknadno predlaganih

    dokazov, je v obrazložitvi izpodbijane sodbe kot razlog za takšno

    ravnanje navedlo, "da je sam tožnik potrdil, da zoper K. ni bil

    sprožen noben postopek, žena pokojnega I. K. pa je s tožnikovo

    družino sprta, zato ne bi prišla pričat in na predlagani način o

    zadevi ne bi bilo moč izvedeti ničesar novega". Taka obrazložitev, ki

    smiselno pomeni, da dokaza, ki sicer služi ugotovitvi nekega

    relevantnega dejstva, ni smiselno izvesti, ker itak ne bi uspel,

    pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Poleg tega tožnik

    sodišču ne more posredovati verodostojnih podatkov o tem, ali je

    zoper domnevnega povzročitelja tekel kakšen postopek pred sodnikom za

    prekrške ali kazenski postopek, saj v obeh primerih teče postopek po

    uradni dolžnosti, neodvisno od aktivnosti oškodovancev. Končno je

    dolžnost priče, da se odzove vabilu za pričanje in priča.

     
  • 294.
    VDS sklep Pdp 1235/2005
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03292
    ZPP člen 367, 367/2, 374, 367, 367/2, 374. ZDSS-1 člen 32, 84, 84/2, 32, 84, 84/2.
    revizija
    Ker je sodišče prve stopnje o zadevi odločilo pred uveljavitvijo ZDSS-1 oz. je bila pred uveljavitvijo ZDSS-1 na prvi stopnji izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, se je moral tudi pritožbeni postopek na podlagi

    prehodne in končne določbe ZDSS-1 (2. odst. 84. čl.) nadaljevati po določbah ZDSS. Zato pritožbeno sodišče ni bilo dolžno odločati o dopustnosti revizije po 32. čl. ZDSS-1, saj za te primere te določbe ne veljajo, revizijo pa je dovoljena le v skladu z določbami 367. člena ZPP.

     
  • 295.
    VSL sodba II Cp 2059/2005
    6.10.2005
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL50272
    ZOR člen 376, 376.
    zastaranje odškodninske terjatve
    Subjektivni rok za zastaranje odškodninske terjatve je v času

    škodnega dogodka določal 376. člen ZOR. Subjektivni tri letni

    zataralni rok prične teči takrat, ko sta kumulativno izpolnjena dva

    pogoja: ko oškodovanec ve za škodo in ko oškodovanec ve za

    povzročitelja. Oškodovanec ve za povzročitelja, ko lahko osebo

    identificira. Pri tem ni relevantna samo dejanska vednost, ampak je

    odločilen čas oziroma trenutek, ko bi moral in mogel izvedeti za

    povzročitelja, in zadošča, da oškodovanec zve za storilca in vedenje

    o njegovi odgovornosti ni pomembno.

     
  • 296.
    VDS sodba Pdp 976/2004
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03385
    ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1.
    izredna odpoved - kršitev delovnih obveznosti - znak kaznivega dejanja
    Tožena stranka je tožniku zakonito izredno odpovedala PZ po 1.

    alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, saj si je tožnik, zaposlen na

    delovnem mestu kontrolor (tekstila), protipravno prilastil več

    tekstilnih izdelkov, narejenih za tujega poslovnega partnerja.

    Pri tem ni odločilno,da se kazenski postopek, uveden zaradi istih

    dejanj, še ni končal, saj za izredno odpoved PZ po 1. alinei 1.

    odstavka 111. člena ZDR ni potrebno, da je kazenski postopek

    uveden ali celo končan.

    Ker je tožena stranka izgubila zaupanje v tožnika, so podane

    okoliščine po 1. odstavku 110. člena ZDR, zaradi katerih ni

    mogoče nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega

    roka.

     
  • 297.
    VDS sodba Pdp 1031/2004
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03286
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/5, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/5.
    delovno razmerje - odpoved pogodbe - rok - nadurno delo
    Tožena stranka se je seznanila z razlogi za redno odpoved PZ iz

    poslovnega razloga tožniku potem, ko je sprejela spremembo

    sistemizacije delovnih mest, s katero je bilo tožnikovo delovno

    mesto ukinjeno in ugotovila, da tožnika ni mogoče

    prekvalificirati za drugo delo. Zmotno je stališče, da je

    6-mesečni objektivni rok po 5. odstavku 88. člena ZDR začel teči

    že z dnem, ko je tožena stranka ugotovila, da je zaradi slabega

    poslovanja potrebno zmanjšati stroške in so zato potrebne tudi

    kadrovske spremembe.

    Če je tožnik pred odpovedjo PZ opravil večje število nadur,

    to ne dokazuje, da ni podan resen in utemeljen razlog za

    odpoved PZ iz poslovnega razloga, saj to ne pomeni, da bo

    tudi v bodoče še obstajala potreba po tožnikovem delu. Prav

    tako nezakonitosti podane odpovedi ne dokazuje dejstvo, da

    je tožena stranka izvajala določena dela prek zunanjih

    sodelavcev, saj je v pristojnosti delodajalca, da organizira

    delovni proces, upoštevaje organizacijske in finančne

    vidike.

     
  • 298.
    VSK sklep II Cpg 411/2004
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01383
    ZFPPod člen 27, 27/4, 30, 30/1-3, 27, 27/4, 30, 30/1-3.
    izbris pravne osebe iz registra - nadaljevanje izvršbe - stečajni postopek
    Dejstvo, da je dolžnik še pred izbrisom družbe iz sodnega registra predlagal začetek stečajnega postopka in ta postopek ni prišel do faze, ki bi v smislu 3. točke 1. odst. 30. čl. ZFPPod preprečevala postopek izbrisa družbe, ni ugovorni razlog, ki bi ga lahko upnik uspešno uveljavljal v izvršilnem postopku.

     
  • 299.
    VSK sklep II Cpg 44/2005
    6.10.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK03026
    ZGD člen 394, 394. ZFPPod člen 27, 27.
    nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenike - dokazno breme (aktivnega) družbenika
    1. Moč izvršilnega naslova, ki je bil izdan zoper izbrisano družbo,se razteza tudi na dolžnika.

    2. Ni res, da bi bilo dokazno breme za to, da je nek družbenik aktiven, na upniku.

     
  • 300.
    VDS sodba Pdp 1683/2004
    6.10.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03331
    ZDR člen 83, 83/2, 177, 177/1, 177/2, 83, 83/2, 177, 177/1, 177/2.
    odpoved delovnega razmerja - zagovor
    Od delodajalca je neupravičeno pričakovati, da delavcu pred redno

    odpovedjo PZ iz krivdnega razloga omogoči zagovor po 2. odstavku

    83. člena ZDR, če je delavca pred tem že večkrat neuspešno

    opozarjal na ponavljajoče istovrstne kršitve, a delavec ni ravnal

    skladno z delodajalčevimi navodili. Ker pravica do zagovora, za

    katero se smiselno uporabljajo določbe 1. in 2. odstavka 177.

    člena ZDR vsebuje pravico do vročitve pisne obdolžitve ter

    določitve kraja in časa za zagovor, delodajalec delavcu v

    primerih, v katerih mu ni dolžan omogočiti zagovora, tudi ni

    dolžan vročiti pisno obdolžitev.

     
  • <<
  • <
  • 15
  • od 19
  • >
  • >>