Nadaljevanega kaznivega dejanja kazenski zakonik sicer ne določa, vendar ga je sprejela sodna praksa, ki pri tovrstnih kaznivih dejanjih, kjer so kršene osebnostne pravice oškodovanca, konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja praviloma zavrača ne pa tudi izključuje. Obravnavani primer, ko je obtoženec v obdobju dveh let izvrševal posilstva nad svojo hčerko, pa pravzaprav predstavlja tipičen primer nadaljevanega kaznivega dejanja, ko je obtoženec, po tistem, ko je z uporabo sile prvič strl oškodovankin odpor, le-to redno v povprečju dvakrat mesečno posiljeval nadaljnji dve leti. Dnevnik, ki ga je oškodovanka pisala o svojih intimnih doživljajih, nedvomno sodi med tako imenovana zasebna pisanja, ki so ne le ustavno pravno zaščitena, temveč predstavlja njihova nedovoljena objava celo kaznivo dejanje po 151. členu KZ. Kolikor bi torej sodišče brez privolitve oškodovanke na glavni obravnavi, pa čeprav ob izključitvi javnosti, prebralo oškodovankin dnevnik, ki je bil pridobljen nezakonito, bi takšen dokaz glede na določbo 2. odst. 18. člena ZKP v zvezi s 35. členom Ustave Republike Slovenije ne bil zakonit in se sodna odločba nanj ne bi smela opreti.
Ali prekoračitev trimesečnega roka iz drugega odstavka 396. člena ZKP in ali pripor v fazi pritožbenega postopka traja že nerazumno dolgo, pa je potrebno v vsaki zadevi presojati posebej. Pri taki presoji pa je potrebno upoštevati zlasti postopanje pritožbenega sodišča po prejemu zadeve, obsežnost in zahtevnost zadeve (komplekstnost
zadeve), ravnanje pritožnika, pomen zadeve za pritožnika, obdobje prekoračitve roka ter morebitne ostale okoliščine posameznega primera.
KZ člen 50, 302, 302/1, 302/4, 50, 302, 302/1, 302/4.
preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - ugotovitev dejanskega stanja
Način vožnje, ko voznik namesto, da bi vozilo na zahtevo policista ustavil, pospeši in ga usmeri proti njemu, je namreč nedvomno označiti kot delovanje tako imenovane absolutne sile, ki je policistu onemogočila opravo hotenega uradnega dejanja.
ZPP člen 19, 179, 274, 274/2, 19, 179, 274, 274/2.
stvarna pristojnost - tožba - nepopolna vloga
179. čl. ZPP določa, da se pravdni postopek začne s tožbo. Tožnikova vloga je v tožbo prerasla šele, ko je postala popolna, to pa je bilo dne 17.8.2005, ko je tožnik plačal še drugi obrok takšne obveznosti. Sodišče prve stopnje je tožnikovo vlogo z dne 9.6.2005 obravnavalo le kot nepopolno vlogo in ne kot tožbo, zato se je pravilno izreklo za stvarno nepristojno v obravnavani zadevi.
stroški - spor majhne vrednosti - stroški vzdrževanja - trajno dolžniško razmerje - stroški upravljanja
ZOR v 358. čl. določa odpoved trajnega dožniškega razmerja.Ker je šlo za trajno pogodbeno razmerje med strankama, le-to ni moglo prenehati drugače kot s sporazumom ali z odpovedjo s strani vsaj ene izmed pogodbenih strank. Sodišče je štelo, da je bila odpoved s strani tožene stranke tožeči stranki sporočena dne 27.3.1999. Na podlagi take ugotovitve pa gre zaključiti, da ima tožeča stranka vendarle pravico terjati tiste stroške upravljanja in vzdrževanja, ki so zapadli, preden je obveznost prenehala z odpovedjo.
pogodbeno dogovorjena prepoved odsvojitve in obremenitve - vpis prepovedi odsvojitve in obremenitve v zemljiško knjigo - učinek proti tretjim
Zaznamovana je bila le sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju med I.M. in S.A., v kateri sta se pogodbeni stranki dogovorili za prepoved odsvojitve. V pogodbi dogovorjena prepoved učinkuje le med njima in nikakor ne vpliva na pogodbe, ki so jih sklenili tretji v dobri veri, da take prepovedi ni.
Terjatev ne izvira iz poslovnega razmerja do dolžnice kot samostojne podjetnice in gre za t.i. osebno terjatev do dolžnice kot fizične osebe. Stečajni postopek zoper N.Z., samostojno podjetnico, nima vpliva na njene osebne obveznosti, ampak le na tiste obveznosti, katerih nosilka je kot samostojna podjetnica. Ker dolžnica kot fizična oseba ne preneha, te terjatve še naprej obstajajo in je vse neporavnane terjatve iz takih razmerij mogoče uveljavljati tudi še po zaključku stečaja. Omejeni so le pri izvršilnih sredstvih, saj po začetku stečaja ne morejo predlagati oziroma nadaljevati izvršbe na tisto dolžnikovo premoženje, ki je prišlo v stečajno maso, lahko pa predlagajo novo izvršbo ali novo izvršilno sredstvo na novo pridobljeno premoženje dolžnika, saj s tem v stečajno maso ne posegajo.
predlog za izvršbo vložen pri sodišču, ki je odločalo o terjatvi - predložitev izvršilnega naslova
Sodišču prve stopnje ni bilo potrebno pošiljati izvršilnega naslova dolžniku. Izhajati je namreč potrebno iz določb 42. čl. ZIZ, da v primeru, če je predlog za izvršbo vložen pri sodišču, ki je odločalo o terjatvi, temu ni treba predložiti izvršilnega naslova v izvirniku ali overjenem prepisu, na katerem je potrdilo o izvršljivosti, kar pomeni, da tudi v primeru, ko je izvršilni naslov predložen predlogu za izvršbo, tega posebej ni potrebno pošiljati dolžniku.
azbestna bolezen - strah zaradi poklicne bolezni - nova škoda - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Odškodnina za strah je pravno priznana samo kot pretekla škoda. Bodoči strah ni pravno priznana škoda, razen če je tako intenziven, da preide v tiste posledice poškodbe, ki jih pravni red označuje kot duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Res je, kar pravi pritožba, da je predlagala odložitev delitve in da sodišče prve stopnje o tem njenem predlogu še ni odločilo, kar pa na pravilnost tega sklepa ne more vplivati. Nasprotna udeleženka zatrjuje večji delež na skupnem premoženju od tistega, ki se domneva po zakonu, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predmetni nepravdni postopek prekinilo in jo napotilo na pot pravde (člen 9 ZNP). Tak sklep tudi ni izdan v njeno škodo, saj postopek razdružitve dejansko miruje, tak cilj pa zasleduje nasprotna udeleženka tudi s predlogom za odložitev izvršbe.
ZOR člen 214, 218, 214, 218. ZOFVI člen 82, 82. OZ člen 193, 193.
obseg vrnitve pri neupravičeni obogatitvi
V okviru uradnega preizkusa s strani tožene stranke izpodbijanega dela sodbe sodišča prve stopnje pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je materialnopravno zmotno sklepanje sodišča prve stopnje, ko je tožeči stranki od zneska, ki ga je naložilo v plačilo toženi stranki, tožeči stranki priznalo zakonske zamudne obresti od zapadlosti posameznih računov, s katerimi je tožeča stranka od tožene stranke uveljavljala izplačilo navedenih zneskov. V primeru vrnitvenega zahtevka iz neupravičene obogatitve je potrebno vprašanje pravice do zamudnih obresti presojati v skladu z določbo 193. člena OZ oziroma 214. člena ZOR. Ker tožeča stranka v svojih navedbah ni zatrjevala nepoštenosti tožene stranke, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v tem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek na izplačilo zamudnih obresti do vložitve tožbe zavrnilo (4. točka 358. člena ZPP).