velikost dednega deleža - vračunanje daril - nujni delež - pogodba o dosmrtnem preživljanju - predhodno vprašanje - sporna dejstva
Če je prikrajšan nujni delež, se darila vrnejo, kolikor je treba, da se dopolni nujni delež. Pritožnica je trdila, da je bilo razpolaganje (s pogodbo o dosmrtnem preživljanju) dejansko darilo. Gre za predhodno vprašanje, ki ga je potrebno rešiti pred izdajo deklaratornega sklepa o dedovanju. V primeru spora o teh dejstvih pa je potrebna napotitev na pravdo zaradi rešitve predhodnega vprašanja.
142. čl. Zakona o zemljiški knjigi določa, da se zemljiškoknjižne parcele, ki so vpisane kot prekomejne parcele, po uradni dolžnosti prenesejo z vsemi obstoječimi vpisi v vložek tiste katastrske občine, v kateri ležijo.
Dopis dolžnikovega dolžnika N. sodišču prve stopnje ni dajal zadostne podlage za zaključek, da je upnica v obravnavanem postopku v celoti poplačana in posledično za ustavitev postopka izvršbe v celoti.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom določa, da se pri prodaji zarubljenih stvari in poplačilu upnikov (tar. št. 4) kot osnova za plačilo za vsa dejanja v zvezi s prodajo zarubljenih premičnin, premoženjskih in drugih materialnih pravic, za sestavo potrebne dokumentacije v zvezi s prodajo in za poplačilo enega upnika, upošteva za organizacijo in izvedbo javne dražbe plačilo po tar. št. 1 Pravilnika.
Zakon postavlja glede stroškov v ospredje načelo uspeha. Stranke, ki v pravdi propadejo, morajo zato nositi svoje in povrniti tudi nasprotnikove stroške (1. odst. 154. čl. ZPP). Tudi v primeru, če tožnik umakne tožbo, mora zato povrniti nasprotni stranki pravdne stroške. Vendar je določena izjema od tega pravila in sicer gre za situacijo, ko tožnik umakne tožbo takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek (1. odst. 158. čl. ZPP). Da je podana izjema od splošnega pravila, pa mora trditi in izkazati tožnik, ki je tožbo umaknil.
Dolžnik priznava, da je svojo obveznost iz izvršilnega naslova izpolnil le delno, sicer v večji meri, s tem ko je pretežni del parcel št. 490/1 in 490/38 izročil v posest upniku. Iz vsebine izvršilnega naslova, ki je podlaga predmetnemu izvršilnemu postopku in veže tako izvršilno sodišče kot tudi stranki izvršilnega postopka, pa jasno izhaja, da mora dolžnik parceli št. 490/1 in 490/38, obe k.o. S., katerih izključni lastnik je upnik, v celoti izročiti upniku v izključno posest.
ZST člen 13, 13/3, 13, 13/3. ZPP člen 108, 168, 168/3, 169, 169/2, 108, 168, 168/3, 169, 169/2.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks
Tožnica k predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni predložila nobenih dokazil, iz katerih bi izhajalo, da je upravičena do oprostitve plačila sodnih taks. Ker obe citirani določbi ZPP in ZST določata, da je stranka dolžna predlogu za oprostitev plačila taks predložiti ustrezne listine, sodišču prve stopnje ni bilo treba postopati po določbah 108.čl. ZPP
S tem, ko je sodišče prve stopnje narok opravilo, ne da bi bilo izkazano vabilo za toženo stranko, je storilo bistveno postopkovno kršitev, ki je podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
Eden od procesnih učinkov uveljavljanja pobotnega ugovora v pravdi je nastop litispendence glede zahtevka, ki ga tožnik uveljavlja v pobot in zato nedopustnost (nasprotne) tožbe. Ko je podana litispendenca, je treba novo tožbo zavreči.
motenje posesti - uporaba materialnega prava - soposest
Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijanega sklepa namesto besede soposest uporabilo besedo posest, zato je moralo pritožbeno sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava v tem delu sklep spremeniti tako, da je besedo posest v prvem in drugem odstavku izreka nadomestilo z besedo soposest.
Tožeča stranka je v pravdi uspela v bistvenem in pretežnem delu, zavrnjeni del (dajatvenega) zahtevka predstavlja sorazmerno majhen del celotnega tožbenega zahtevka, pri čemer pa ta del ni povzročil nobenih posebnih stroškov.