Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 5, 22, 25, 26. ZPP člen 22, 22/2.
krajevna pristojnost - krajevna nepristojnost - izključna krajevna pristojnost - izrek o krajevni nepristojnosti po uradni dolžnosti - predhodni preizkus tožbe - izključna pristojnost - preizkus pristojnosti in dopustnosti - uredba Bruselj I
Ker je sodišče že opravilo predhodni preizkus tožbe, se ne more več po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno.
razmerja med starši in otroki – preživljanje mladoletnega otroka – določitev višine preživnine – potrebe preživninskega upravičenca
Preživljanje otroka je zakonska dolžnost roditeljev, ki je omejena na njihove sposobnosti in zmožnosti. Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, izobraževanja, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Otrokove potrebe je treba upoštevati kot celoto, pri tem pa ne gre za matematični izračun, temveč za oceno.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0083526
ZZK-1 člen 8, 8/2. OZ člen 270.
izbrisna tožba – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – prenehanje obveznosti – nesklepčnost tožbe
Tožnik bi glede na pogodbo in svojo kupoprodajno pogodbo, sklenjeno s prodajalko, lahko izposloval vknjižbo lastninske pravice do 9/100 tudi na parc. št. 1/8 (in s tem na pozneje nastali parc. št. 1/43) še pred njeno parcelacijo v letu 2006. Ker tožnik ni poskrbel za vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi, ga lahko zadanejo tudi morebitne škodljive posledice njegove opustitve.
zamudna sodba - plačilo za delo - obveznost plačila - plača
Glede na to, da tožena stranka ni odgovorila na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena v odgovor, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo za resnično, da tožena stranka tožniku iz naslova plače in iz naslova dnevnic dolguje vtoževani znesek. Tožena stranka je tožniku plačo sicer obračunala, ne pa tudi izplačala. Na podlagi teh dejstev je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je, ob sklicevanju na določbo členov 126. do 129. ZDR-1, tožniku te zneske dosodilo.
STEČAJNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0081430
ZFPPIPP člen 271. ZIZ člen 9, 9/2, 239, 271, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – objektivni element izpodbojnosti – neodplačno razpolaganje s premoženjem – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pravna sredstva – ugovor zoper sklep o zavarovanju – pritožba zoper sklep, izdan o ugovoru – verjetnost terjatve – predpostavke za izdajo začasne odredbe – nevarnost nastanka težko nadomestljive škode
Pravno dejanje ustanovitve nove družbe ni samo po sebi izpodbojno, temveč je izpodbojno v povezavi s celotnim potekom prenosa spornih nepremičnin, iz katerega izhaja, da je bil prenos nepremičnin, oz. poslovnih deležev neodplačen, posledično pa, da je bila tožeča stranka oškodovana. Na tožeči stranki je namreč ostala samo bilančna pasiva. Tem odločilnim razlogom sklepa pa se pritožba popolnoma izogne. Tako se izkaže za pravilno stališče sodišča prve stopnje, da gre v tem primeru za neodplačen prenos.
nepremoženjska škoda - objektivno in subjektivno žaljivo komentiranje osebnosti - protipravnost - odgovornost komentatorja spletnega portala - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - nedopustno poseganje v osebno in strokovno integriteto - ugovor zastaranja
Spornih komentarjev tudi ni mogoče oceniti zgolj kot kritično mnenje o delu tožnice, ki ga je tožnica dolžna trpeti, saj so ti prešli v žaljivo komentiranje tožničine osebnosti (zelo samovšečna, nesramna, strokovno niti ni podkovana ...). Tudi ne gre zgolj za mnenje, saj vsebine izražajo žaljivo oceno, tako o osebnosti tožnice, kot o njenem delu. Sporni komentarji tožnici neupravičeno odrekajo spoštovanje in ji jemljejo ugled, s čemer nedopustno posegajo v njeno osebno in strokovno integriteto, s tem pa tudi v njeno čast in dobro ime.
kaznovanje odvetnika – denarna kazen – žalitev sodišča v vlogi – razveljavitev sklepa o taksni oprostitvi – lastnik nepremičnine večje vrednosti
ZST-1 v 3. odstavku 13. člena omogoča sodišču, da v primeru, ko na podlagi ponovnega preverjanja premoženjskega stanja stranke ugotovi, da niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, ker stranka zmore plačati sodno takso, svojo odločitev o tem lahko samo spremeni.
Toženka se mora zavedati, da je institut taksne oprostitve namenjen res le socialno šibkim strankam, ne pa tistim, ki so lastniki nepremičnin, ki imajo tržno vrednost in pri katerih obstaja realna možnost za vnovčenje premoženja zaradi plačila taks.
Sodna praksa je pri presoji žaljivosti izjav strank in odvetnikov v vlogah že večkrat poudarila, da je potrebno kritiko ravnanja sodišča podati le na način, ki ne zmanjšuje njegovega ugleda. Vsak pritožnik je sicer pri varstvu svojih pravic lahko kritičen do stališč in ravnanja sodišča, vendar v okviru strokovne argumentacije in pravnih razlogov, ne pa na žaljiv način. Izjave pooblaščenke tožene stranke v pritožbi pa so očitno žaljive do sodišča in sodnice, češ da pri odločitvi zasleduje lasten interes po potrditvi sodbe ter odloča v želji po zaslužkarstvu. Takšne izjave presegajo stališča stranke v pritožbi, njihov edini namen je očitno omalovaževanje ugleda sodišča.
ZPP člen 339, 339/1, 452, 452/2, 452/3. OZ člen 355, 355/1, 355/1-6.
spor majhne vrednosti - prekluzija - upravnik - stroški upravljanja in obratovanja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - verzija - razpis naroka - zastaranje terjatev upravnikov poslovnih stavb
Tožeča stranka je že v prvi pripravljalni vlogi svoje trditveno in dokazno breme izpolnila, v drugi pa je svoj zahtevek utemeljevala le v obsegu navedb tožene stranke.
izgubljeni dobiček – določanje višine izgubljenega dobička – izvedenec kot informativni dokaz – fiksni in variabilni stroški – trditveno breme
Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. Izgubljeni dobiček je razlika med tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali. Trditveno in dokazno breme tako glede prihodkov, odhodkov kot tudi obstoja posebnih okoliščin je na tožeči stranki.
Izgubljenega dobička se ne enači s pojmom izgubljenega prihodka ter se ga razlaga kot prihodke, ki bi jih tožeča stranka dosegla ob normalnem teku stvari, če škodnega dogodka ne bi bilo, zmanjšane za odhodke oziroma stroške, ki bi ji nastali v zvezi s temi prihodki, pri čemer v obseg stroškov, ki se odštejejo od prihodkov spadajo le variabilni stroški poslovanja tožeče stranke, ne pa tudi fiksni.
preživnina – preživninska obveznost – preživninski zavezanec – izdatki zaradi preživljanja otroka – zahtevek za povračilo izdatkov od tistega, ki je otroka dolžan preživljati – verzija
Tožeča stranka s tožbo terja od tožene stranke izdatke, ki jih je imela s preživljanjem njenega sina B., ki ga je bila toženka dolžna preživljati. Toženka se tej svoji obveznosti v razmerju do tožeče stranke, ki ni preživninski zavezanec njenega sina B., ne more izogniti s sklicevanjem na preživninsko obveznost sinovega očeta.
veljavnost oporoke – izločitve iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev – vračunanje koristi od uporabe premoženja – darilo
Pritožba tožnikov ne vzbuja dvoma v pravilnost ovrednotenja prispevka njunega prednika k povečanju vrednosti zapustnikovega premoženja. V sodbi je upoštevano tako časovno obdobje, za katerega je ugotovljeno, da je bil prednik tožnikov gonilna sila na kmetiji, kot tudi dejstvo, da je odločilno prispeval k vzdrževanju kmetijske mehanizacije, kar je bilo pomembno za povečanje kmetijske proizvodnje v tem obdobju. Na drugi strani je v sodbi upoštevan odločilen pomen tako finančnega kot delovnega vložka zapustnika in njegove žene k ustvaritvi in rasti kmetije. Pritožnika ne ponujata prav nobene oporne točke, ki bi narekovala ponovno ovrednotenje prispevka njunega prednika. Nenazadnje je v sodbi upoštevan pristop, ki sta ga za izračun prispevka njunega prednika predlagala prav tožnika.
plačilo uporabnine – prisilna izselitev zakonca iz skupnega premoženja – neupravičena pridobitev – objektivna korist – višina uporabnine
Tožnica se glede na izkazana nasilna ravnanja toženca ni bila dolžna vrniti nazaj v nepremičnino, ki je njuno skupno premoženje, niti dopustitve rabe od toženca v tej situaciji ni bila dolžna zahtevati.
Za utemeljenost zahtevka po 198. členu OZ ni pomembno, ali pomeni pridobitev stvari za obogatenega objektivno korist ali ne oziroma ali se je dejansko okoristil s stvarjo ali ne, ali bi se lahko, pa je to iz kakršnegakoli razloga opustil. Pomembna je predvsem korist, ki bi jo obogateni lahko imel od stvari, ki jo je pridobil. Pri ugotavljanju višine uporabnine, do katere je upravičena tožnica, je tako sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo ustaljeno stališče sodne prakse, v skladu s katerim je uporabnina enaka znesku povprečne tržne najemnine
ZSReg člen 31, 31/1, 35, 35/4. ZGD-1 člen 507, 510, 510/2.
predlog za vpis spremembe – vročitev predloga subjektu vpisa – nestrinjanje s predlogom – možnost izjave – smrt zastopnika družbe – imenovanje novega zastopnika – odločanje skupščine družbenikov – navadna večina
Sodišče prve stopnje bi moralo predlog vročati subjektu vpisa, ker ima ta možnost izjave, da s predlogom ne soglaša.
Za imenovanje novega zastopnika, v primeru smrti s pogodbo imenovanega zastopnika, ni potrebna tista večina glasov, ki je potrebna za spremembo družbene pogodbe – nov zastopnik se imenuje z navadno večino na skupščini.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preizkusna doba - hujši prekršek - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočen plačilni nalog - pobuda za vložitev predloga za odpravo ali spremembo pravnomočne odločbe
Prvostopno sodišče je storilcu v sklepu EPVD 3/2014, z dne 6. 5. 2014, med drugim naložilo, da v času preizkusne dobe dvanajstih mesecev ne sme storiti hujšega prekrška, to je prekrška, za katerega je skladno z določili 23. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) storilcu izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila. Ker je storilec v času teka preizkusne dobe dne 7. 8. 2014 takšen prekršek storil, kar je ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom Policijske postaje Ormož, z dne 7. 8. 2014, je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom storilcu utemeljeno preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
V predmetni zadevi tožnica glede na uspeh v pravdi v drugi zadevi, ni imela več pravnega interesa za vodenje predmetnega spora, saj je v drugem postopku glede obstoja delovnega razmerja uspela v celoti. Zato je tožnica v predmetni zadevi umaknila tožbo. Prvotožena stranka in drugotožena stranka sta se z umikom strinjali in priglasili stroške postopka. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da sta obe toženi stranki solidarno dolžni povrniti tožnici potrebne stroške postopka, saj je tožnica morala vložiti tožbo v 30-dnevnem prekluzivnem roku, sicer bi svojo pravico izgubila.
Tožnik je tožbo za plačilo poravnanega zneska (neizplačan del regresa) umaknil takoj, ko je tožena stranka dolgovani znesek plačala. Zato je tožena stranka na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP dolžna tožniku povrniti stroške, nastale z vložitvijo tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057329
OZ člen 131. ZPP člen 243.
dokaz z izvedencem – strokovno znanje – dvom v pravilnost izvedenskega mnenja – krivdna odškodninska odgovornost – opustitev dolžne skrbnosti
Kadar pa je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, to izvede dokaz z izvedencem (243. člen ZPP). V konkretnem primeru je bilo na vprašanje, ali je sečnja potekala pravilno, mogoče odgovoriti le ob ustreznem strokovnem znanju, torej z izvedbo dokaza z izvedencem. Izpovedbi pritožnika in priče B. P., ki sicer ima izkušnje s sečnjo, zato v nobenem primeru ne bi mogli nadomestiti mnenja izvedenca in ga, sami po sebi, tudi ne moreta izpodbiti. Lahko bi sicer vzbudili dvom v njegovo pravilnost, vendar pa v konkretnem primeru do tega ni prišlo.
Temeljno načelo odškodninskega prava, je da odškodnina ne sme presegati škode. Leasingodajalec tako zaradi razdrtja pogodbe ne sme biti v boljšem položaju od tistega, v katerem bi bil, če do razdrtja pogodbe ne bi prišlo. Zato je pravilen zaključek, da tožeča stranka ni upravičena do odškodnine iz razloga nevrnjenega predmeta leasinga, saj bi bila s tem neupravičeno obogatena glede na to, da ji je bila že priznana odškodnina kot pozitiven pogodbeni interes.
ZFPPIPP člen 466, 486. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 1, 2, 3. Uredba Sveta (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013 člen 1, 16. Zakon o financijskom poslovanju i predstečajnoj nagodbi člen 3, 3/11, 70.
postopki zaradi insolventnosti z mednarodnim elementom - učinki hrvaške prisilne poravnave - priznanje tuje sodne odločbe
Načeloma sklepi, sprejeti v tujih insolvenčnih postopkih, to pa je tudi predstečajna nagodba, katere namen je vzpostavitev likvidnosti in solventnosti dolžnika (glej 11. točko 3. člena Zakona o financijskom poslovanju i predstečajnoj nagodbi), učinkujejo na ozemlju Republike Slovenije le v primeru in pod pogoji, kot to določa ZFPPIPP. Šele s priznanjem tuje sodne odločbe nastanejo učinki tujega insolvenčnega postopka tudi na ozemlju Republike Slovenije za insolventnega dolžnika in tudi za njegovo premoženje.
V tej zadevi tudi ni mogoče uporabiti določb oddelka 8.7 ZFPPIPP, ki določa posebna pravila za postopke zaradi insolventnoseti z elementom države članice.
Hrvaška je v prilogi A, velja pa tudi za prilogo B, določila, da je s postopki v primeru insolventnosti iz 1. člena razumeti stečajni postopek, zato imajo le sklepi, izdani v tem (stečajnem) postopku, neposredni pravni učinek.
V primeru spornih dejstev nepravdno sodišče ne sme samo reševati predhodnega vprašanja, ampak mora udeležence napotiti na pravdo oziroma drug postopek. Iz takšne ureditve logično izhaja, da je treba v primeru, ko so sporna dejstva, predhodno vprašanje rešiti v pravdnem in ne v nepravdnem postopku, in prekinitev postopka zaradi odločitve v drugem nepravdnem postopku ne pride v poštev.