plačilo razlike plače - stimulacija - plača - plačilo za delo
Iz tožničinih plačilnih list je razvidno, da je tožnica vsak mesec v določenem obdobju prejemala stimulacijo. To dejstvo pritrjuje navedbam tožnice, da je med njo in toženo stranko obstajal dogovor o plačilu dela plače za delovno uspešnost. Dejstvu, da je tožnici pripadal del plače za delovno uspešnost pa pritrjuje tudi ravnanje tožene stranke, ki je tožnici ta del plače mesečno redno obračunavala in izplačevala v obdobju 2 let in pol pred vtoževanim obdobjem. Ker je tudi iz izpovedbe zakonitega zastopnika tožene stranke razvidno, da je bila stimulacija tožnice odvisna od vsakomesečne ocene tožničinega dela (torej od ocene njene delovne uspešnosti) je sodišče prve stopnje vsaj preuranjeno zaključilo, da tožnica do dela plače iz naslova delovne uspešnosti v vtoževanem obdobju ni upravičena.
ZFPPIPP člen 353, 357, 357/1, 383, 388, 388/1, 388/1-2.
osebni stečaj – soglasje sodišča k plačilu stroškov – odvetniške storitve – prodaja nepremičnine – izročitev nepremičnine kupcu – postopek izvršbe – stroški selitvenega servisa
Pravno podlago za odločanje sodišča o soglasju upravitelju, da lahko plača stroške stečajnega postopka, predstavlja 1. odstavek 357. člena ZFPPIPP, ki se v postopku osebnega stečaja uporablja smiselno.
Upravitelj je bil dolžan zagotoviti izročitev prodane nepremičnine kupcu. Ker dolžnica nepremičnine ni izpraznila, je za postopek izvršbe upravitelj pooblastil odvetnico, ki je upravičena do nagrade za zastopanje stranke, ki ji je dala pooblastilo, v skladu z Odvetniško tarifo. Razlogi, ki jih navaja dolžnica, torej, da predlog za izvršbo ni bil utemeljen, bi bili pomembni v primeru presoje, katera stranka izvršilnega postopka je dolžna nositi stroške izvršilnega postopka, ne pa v stečajnem postopku. V postopku izdaje soglasja plačila iz stečajne mase razlogi, ki jih je navajala dolžnica, niso pomembni. Navedeni stroški ne bi nastali, če bi imel upravitelj možnost prazno nepremičnino izročiti kupcu.
priposestvovanje – pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – dobra vera – domneva dobrovernosti – trditveno in dokazno breme – dokazovanje – izredno priposestvovanje
Dobra vera priposestvovalca se domneva, tako da je na nasprotni stranki trditveno in dokazno breme o njegovi nedobrovernosti. Dokazno breme, da ta domneva ni resnična, je torej na tožencu.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodba sodišča prve stopnje razloge o višini prisojene terjatve ima. Ali ti razlogi obenem predstavljajo vse relevantne odločilne razloge, pa je odvisno od tega, kateri razlogi sploh so pravno odločilni za preizkus odločitve o višini prisojene terjatve. Slednje je odvisno od tega, kaj je materialnopravna podlaga vtoževane terjatve.
Pogodba o zaposlitvi med tožnikom in toženo stranko je bila sklenjena za določen čas od 14. 1. 2013 do vključno 13. 1. 2014. Sporna aneksa se nanašata zgolj na napotilo na delo v tujino v obdobju trajanja osnovne pogodbe o zaposlitvi za določen čas v času od 14. 1. 2013 do 17. 3. 2013. Zato ni mogoče slediti pritožbenim navedbam tožnika, da je sklenil delovno razmerje po obeh aneksih v Mariboru. Tožnik je namreč sklenil delovno razmerje po pogodbi o zaposlitvi v Kranju. Oba aneksa urejata le delo v tujini na posameznih projektih, ni pa šlo za novo sklenitev delovnega razmerja. Zato je za odločanje v zadevi krajevno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Zunanji oddelek v Kranju in ne Delovno sodišče v Mariboru.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082932
OZ člen 131, 131/2, 149, 150, 153, 153/3. ZPP člen 8.
povračilo škode - objektivna nevarnost - nevarna dejavnost - padec pri nošenju razstreliva po rudniškem rovu - dokazna ocena
Nošenje streliva v rokah pred sabo, v 25 kilogramski embalaži, v ne povsem razsvetljenem (nekoliko temnejšem) rudniškem rovu po klancu navzgor, v neposredni bližini delujočega transporterja, pri čemer so po tleh položene tudi različne cevi, predstavlja nevarno dejavnost.
STEČAJNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0081430
ZFPPIPP člen 271. ZIZ člen 9, 9/2, 239, 271, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – objektivni element izpodbojnosti – neodplačno razpolaganje s premoženjem – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pravna sredstva – ugovor zoper sklep o zavarovanju – pritožba zoper sklep, izdan o ugovoru – verjetnost terjatve – predpostavke za izdajo začasne odredbe – nevarnost nastanka težko nadomestljive škode
Pravno dejanje ustanovitve nove družbe ni samo po sebi izpodbojno, temveč je izpodbojno v povezavi s celotnim potekom prenosa spornih nepremičnin, iz katerega izhaja, da je bil prenos nepremičnin, oz. poslovnih deležev neodplačen, posledično pa, da je bila tožeča stranka oškodovana. Na tožeči stranki je namreč ostala samo bilančna pasiva. Tem odločilnim razlogom sklepa pa se pritožba popolnoma izogne. Tako se izkaže za pravilno stališče sodišča prve stopnje, da gre v tem primeru za neodplačen prenos.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba grafične dejavnosti člen 17.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - kriteriji za razreševanje presežnih delavcev
Tožnica je bila v ocenjevalnem obdobju do odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v vsakem mesecu pretežno v bolniškem staležu. V tem času je izrabila tudi 30 dni letnega dopusta. Zato tožničina ocena delovne uspešnosti v spornem času ni verodostojna. V tej zvezi kriterij delovne uspešnosti iz 17. člena KP dejavnosti v primerjavi z ostalimi delavci na delovnem mestu strojno zgibanje I ni bil uporabljen pravilno. Tožena stranka namreč skladno z dokaznim bremenom ni predložila nobenih podatkov o tem, koliko časa je bila tožnica v ocenjevalnem obdobju odsotna z dela, niti ni predložila podatkov o njeni delovni uspešnosti iz časa pred tem obdobjem, zaradi česar ni bila deležna objektivnega in poštenega postopka ocenjevanja delovne uspešnosti. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
ZPP člen 339, 339/1, 452, 452/2, 452/3. OZ člen 355, 355/1, 355/1-6.
spor majhne vrednosti - prekluzija - upravnik - stroški upravljanja in obratovanja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - verzija - razpis naroka - zastaranje terjatev upravnikov poslovnih stavb
Tožeča stranka je že v prvi pripravljalni vlogi svoje trditveno in dokazno breme izpolnila, v drugi pa je svoj zahtevek utemeljevala le v obsegu navedb tožene stranke.
vračunanje daril v dedni delež – dokazni standard – previsok dokazni standard – dokazni standard gotovosti
Gotovost, upoštevajoč pravno teorijo, pomeni najvišjo stopnjo materialne resnice in je podana v primeru popolne skladnosti subjektivne predstave z obstoječimi dejstvi, to je z objektivno stvarnostjo. Ker je tak dokazni standard že sam po sebi bolj idealna kot realna kategorija, teorija stoji na stališču, da je treba za meritorno odločanje trditve o pravno relevantnih dejstvih (praviloma) dokazati s stopnjo prepričanja, torej tako, da je izključen vsak razumen dvom v njihovo resničnost oziroma da v resničnost trditev ne bo dvomil noben razumen, v življenjskih zadevah izkušen človek. Temu, z izjemami, ki zahtevajo znižanje oziroma prilagajanje dokaznega standarda, še vedno sledi tudi sodna praksa.
ZOFVI člen: 46, 46/4, 46/12, 53a, 53a/8, 53a/9, 53a/10, 55, 55/2, 58. ZSReg 34, 34/1, 34/2, 39, 39-4, 40, 40/1, 40/1-3, 40/2, 40/3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 77.
vpis direktorja javnega zavoda – mnenje ministra
Ker zakon določa, da je v postopku za imenovanje ravnatelja (direktorja) treba pridobiti „le“ mnenje ministra je postopkovnim pravilom zadoščeno, če je mnenje ministra pridobljeno. Pri tem pa ni odločilnega pomena ali je mnenje pozitivno ali negativno.
izgubljeni dobiček – določanje višine izgubljenega dobička – izvedenec kot informativni dokaz – fiksni in variabilni stroški – trditveno breme
Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. Izgubljeni dobiček je razlika med tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali. Trditveno in dokazno breme tako glede prihodkov, odhodkov kot tudi obstoja posebnih okoliščin je na tožeči stranki.
Izgubljenega dobička se ne enači s pojmom izgubljenega prihodka ter se ga razlaga kot prihodke, ki bi jih tožeča stranka dosegla ob normalnem teku stvari, če škodnega dogodka ne bi bilo, zmanjšane za odhodke oziroma stroške, ki bi ji nastali v zvezi s temi prihodki, pri čemer v obseg stroškov, ki se odštejejo od prihodkov spadajo le variabilni stroški poslovanja tožeče stranke, ne pa tudi fiksni.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preizkusna doba - hujši prekršek - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočen plačilni nalog - pobuda za vložitev predloga za odpravo ali spremembo pravnomočne odločbe
Prvostopno sodišče je storilcu v sklepu EPVD 3/2014, z dne 6. 5. 2014, med drugim naložilo, da v času preizkusne dobe dvanajstih mesecev ne sme storiti hujšega prekrška, to je prekrška, za katerega je skladno z določili 23. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) storilcu izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila. Ker je storilec v času teka preizkusne dobe dne 7. 8. 2014 takšen prekršek storil, kar je ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom Policijske postaje Ormož, z dne 7. 8. 2014, je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom storilcu utemeljeno preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Tožnica je izrecno izključila naključje kot morebitni nastanek škode, zato je sodišče prve stopnje v tem delu preseglo trditveno podlago tožbe in posledično kršilo določila pravdnega postopka.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0082959
URS 14. člen. OZ člen 768, 768/1. ZOdvT člen 11, 11/1.Tarifna številka 6002, 6006.
spor majhne vrednosti – mandatna pogodba – kršitev pogodbe – odgovornost odvetnika – kršitev pojasnilne dolžnosti – ustavna pritožba – pretežna verjetnost uspeha – trditveno breme – pritožba na ESČP – stroški odvetnika – načelo enakosti
Tožnik bi v zvezi z obstojem vzročne zveze moral zatrjevati in dokazati pretežno verjetnost uspeha v postopku z ustavno pritožbo, če bi predložil ustrezno pooblastilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0083511
OZ člen 83.
razlaga pogodb – nejasna določila v posebnih primerih – splošni pogoji poslovanja – zavarovalna pogodba – izključitev zavarovalnega kritja
Če je pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila pogodba kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, je treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082928
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4. OZ člen 51, 103, 299, 299/1, 435.
prodajna pogodba – neizpolnitev pogodbene obveznosti – pravice druge stranke – zamudna sodba – pogoji za zamudno sodbo – sklepčnost
Pasivnost toženca, ki na tožbo ne odgovori, se v zamudnem postopku šteje kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. Sodišču zato dejanskega stanja ni treba ugotavljati, ampak kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.
etažna lastnina – etažni lastniki – etažni lastniki kot stranka postopka – sposobnost biti stranka v postopku – aktivna legitimacija – hišniško stanovanje – skupni deli – posamezni deli – lastninskopravna razmerja na skupnih delih – skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam – uporaba stanovanja brez pravnega naslova
Hišniško stanovanje je skupni del, ki služi več stanovanjskim stavbam in je v solastnini etažnih lastnikov teh stavb.
ZSReg člen 31, 31/1, 35, 35/4. ZGD-1 člen 507, 510, 510/2.
predlog za vpis spremembe – vročitev predloga subjektu vpisa – nestrinjanje s predlogom – možnost izjave – smrt zastopnika družbe – imenovanje novega zastopnika – odločanje skupščine družbenikov – navadna večina
Sodišče prve stopnje bi moralo predlog vročati subjektu vpisa, ker ima ta možnost izjave, da s predlogom ne soglaša.
Za imenovanje novega zastopnika, v primeru smrti s pogodbo imenovanega zastopnika, ni potrebna tista večina glasov, ki je potrebna za spremembo družbene pogodbe – nov zastopnik se imenuje z navadno večino na skupščini.
Tožnik je imel v tem pogledu položaj potrošnika, toženo stranko pa se je v smislu določil ZVPot štelo kot proizvajalca (kot uvoznika strešne kritine). Toženka bi bila zato odgovorna za škodo, če jo je povzročil izdelek z napako, že po določbah ZVPot (9. člen), ne glede na to, da med pravdnima strankama tedaj ni bilo nobenega pogodbenega razmerja.