URS člen 155. ZIZ člen 72, 72/1, 72/2, 73, 74, 74/3. ZIZ-J člen 82, 82/1, 82/2, 82/3.
sprememba ZIZ - retroaktivna veljava zakona - prehodne določbe - izvršba na nepremičnino - odlog izvršbe
Spremenjene določbe ZIZ v skladu s 155. členom Ustave RS, ki prepoveduje retroaktivno veljavo, nimajo učinka za nazaj. Zato predhodnega odloga izvršbe, o katerem je bilo na podlagi prej veljavnih določb ZIZ na predlog upnika odločeno s pravnomočnim sklepom sodišča prve stopnje, ni mogoče presojati po spremenjenih določbah ZIZ, ki so vstopile v veljavo šele 30. 7. 2014.
ZN člen 4. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20, 20a, 30, 32.
notarski zapis kot izvršilni naslov - neposredna izvršljivost
Po 4. členu Zakona o notariatu (ZN) notarski zapis pridobi lastnost izvršilnega naslova za prisilno izterjavo obveznosti dolžnika, določene v notarskem zapisu, če zavezanec (dolžnik) v istem ali posebnem notarskem zapisu izjavi, da soglaša z neposredno izvršljivostjo te obveznosti. Če je predmet notarskega zapisa zapis več volj strank, ki predstavljajo različne pravne posle, dolžnik pa poda soglasje za neposredno izvršljivost le za obveznosti, ki zanj izhajajo iz določenih pravnih poslov, potem predstavlja notarski zapis lahko izvršilni naslov le za prisilno izterjavo te obveznosti dolžnika.
sodne takse - plačilni nalog - vrednost spornega predmeta
Tožnica je vložila tožbo zoper toženo stranko, s katero je zahtevala odpravo sklepa tožene stranke in izplačilo razlik v plači. Tožbeni zahtevek za izplačilo razlik v plači je premoženjske narave, zato je sodišče prve stopnje takso zanj pravilno odmerilo skladno s tarifno št. 2311 ZST-1.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082906
ZIZ 272. OZ člen 134. ZPP člen184, 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 34, 35, 39.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost terjatve – kršitev osebnostnih pravic – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – žaljiva izjava – težko nadomestljiva škoda – denarna kazen – sprememba tožbe – poprava zahtevka – materialno procesno vodstvo
Materialno procesno vodstvo sodišča ne pride v poštev, če na okoliščine, v zvezi s katerimi naj bi se izvajalo, opozori že nasprotna stranka.
Pri presoji, ali gre za žaljivo izjavo, je potrebno upoštevati okoliščine in način, v katerih je bila izrečena. Kot poseg v človekovo zasebnost je treba razumeti tudi tista ravnanja, ki pri posamezniku vzbujajo psihološko neugodje, občutek tesnobe ali strah.
Zgolj nadomestitev datuma izreka žaljive izjave z njenim besedilom v tožbenem zahtevku ne pomeni spremembe tožbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog
Tožnik v času nočne izmene na delovnem mestu operater v obratu predelave debele pločevine ni opremil 5 plošč z nalepko črtne kode skladno z navodilom delodajalca. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
Tožniku je bilo odobreno obročno plačilo sodne takse. Nepravočasno plačilo posameznega obroka sodne takse ni procesna predpostavka za obravnavanje tožbe. Sklep sodišča o obročnem plačilu kot oblika taksne oprostitve izključuje uporabo 105.a člena ZPP o domnevi umika tožbe v primeru neplačila sodne takse. V primeru neplačila jo sodišče le prisilno izterja od stranke. Navedeno pomeni, da bi moralo sodišče kljub nepravočasnem plačilu prvega obroka začeti postopek obravnavanja tožbe. Ker je sodišče prve stopnje določbo 105.a člena ZPP uporabilo napačno, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep o domnevnem umiku tožbe in ustavitvi postopka razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKI KATASTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083548
SPZ člen 25, 33, 33/1, 33/3, 76. ZEN člen 19, 19/6, 41, 41/1, 44. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
motenje posesti – motilno ravnanje – posest – posestnik – pasivna legitimacija – soposestnik – protipravnost – sodno varstvo posesti – pravica do posesti – vzdrževalna dela – notifikacijska dolžnost – vzpostavitev prejšnjega stanja – odškodninski zahtevek v motenjski pravdi – meja in površina parcele – vpis urejene meje v zemljiški kataster – označitev meje v naravi – mejniki – izključitev protipravnosti – nejasni razlogi – zmotna uporaba materialnega prava
Sklep nima jasnih razlogov o tem, kdo je bil posestnik stvari oziroma ali sta bila to res tožnika, kot trdita, ali tudi M., za katerega sodišče ugotavlja, da naj bi bil kot soposestnik storilec motilnega dejanja. Za motenjsko pravdo pravica do posesti (solastninska pravica na vtoževanih nepremičninah) ni odločilna.
ZDR člen 42, 126, 130. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet Slovenije člen 40.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - dodatek za delo v popoldanski izmeni - dnevnice za službene poti
Tožena stranka tožniku v spornih mesecih ni izplačala plače oziroma mu je izplačala manj, kot mu je dejansko pripadalo, zato je tožnikov zahtevek iz tega naslova utemeljen.
OZ člen 435, 468, 478. Uredba ES št. 183/2005 člen 17.
bistvene sestavine pogodbe - odškodnina
1. Če kupnine ni, ne moremo govoriti o pojmu prodajne pogodbe. Iz navedenega po oceni pritožbenega sodišča izhaja, da za znižanje kupnine na nič eurov ni podlage v materialnem pravu in je zahtevek iz tega razloga neutemeljen.
2. Sodišče prve stopnje je prišlo do zaključka, da je pravna prednica tožnice z opustitvijo dolžnostnega ravnanja, ki ji ga nalagajo varnostni predpisi za zagotavljanje varne krme, pretrgala vzročno zvezo za zatrjevano škodo.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0076242
ZPP člen 70, 247, 247/2, 247/6. ZST-1 člen 12, 12/4.
zamuda pri plačilu obroka pogodbe – pravica zahtevati predčasno plačilo dolga – izločitev izvedenca – predlog za oprostitev plačila sodnih taks
Po določbi 1. odstavka 247. člena ZPP je lahko izvedenec izločen iz istih razlogov kot sodnik (izključitveni in odklonitveni razlogi iz 70. člena ZPP). Pomembna razlika med institutoma je v tem, da izvedenec ne more biti izločen ex lege, pač pa le na zahtevo stranke, ki mora zahtevati izločitev takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, najpozneje pa do začetka dokazovanja z izvedencem (2. odstavek 247. člena ZPP). Glede na to, da toženka trdi, da je šele po prejemu izvedenskega mnenja in dodatnih poizvedbah ugotovila, da gre za isto osebo, ki je sodelovala v postopku mediacije, je relevantna tudi določba 6. odstavka 247. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je pravilno kot bistveno upoštevalo, da ima toženka osnovna sredstva v zemljiščih, zgradbah, opremi in v finančnih naložbah, torej premoženje, ki znatno presega vrednost dolžne sodne takse. Tega pritožba ne izpodbija. Da nepremičnine niso unovčljive, ker so obremenjene s hipotekami, toženka trdi šele v pritožbi (prepozno glede na 1. odstavek 337. člena ZPP) in ker sodišče ni dolžno samo ugotavljati premoženjskega stanja stranke v smislu morebitne obremenjenosti njenih nepremičnin, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053462
ZIZ člen 24, 24/3. ZFPPIPP člen 122, 122/1, 122/3, 122/4. ZPP člen 226, 226/1.
vstop novega upnika - prehod terjatve - sklep o poznejši prednostni razdelitvi - dolžnost predložitve listine - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti
Opozoriti je treba na določbo 122. člena ZFPPIPP o spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti, ki predpisuje vsebino objav in brezplačno dostopnost, pri čemer je v 4. odstavku celo predpisano, da velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe, vloge druge stranke v tem postopku ali drugega pravnega dejanja iz 1. odstavka tega člena s potekom osmih dni po objavi tega pravnega dejanja.
Zato je po mnenju višjega sodišča treba razlagati določbe o dokazovanju prehoda terjatve na upnika po vložitvi predloga za izvršbo (3. odstavek 24. člena ZIZ) glede dolžnosti predložitve listine, na katero se sklicuje (1. odstavek 226. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v povezavi s pravili ZFPPIPP o objavah v postopkih zaradi insolventnosti.
predhodna odredba – ugovorni postopek – razširitev zavarovanja z novim sredstvom zavarovanja – nizka vrednost nepremičnin – poplačilo upnikove terjatve
V času izdaje sklepa o predhodni odredbi tožena stranka ni izkazala za verjetno, da bi bila vtoževana terjatev že plačana oziroma dovolj zavarovana.
Uveljavljanje gospodarske krize kot spremenjene okoliščine je lahko uspešno le v primeru, da je zahtevek podprt z dejstvi in dokazi, pri katerih bi morala tožnica razkriti in obrazložiti: 1. spremembo dohodkov/odhodkov zaradi krize, 2. kako se je doslej odzvala na spremenjene okoliščine in v čem so te okoliščine nepričakovane, zunanje, 3. kako spremenjene okoliščine vplivajo na pogodbo in splošni položaj tožnice, 4. kako je ocenjevala tveganje, 5. kako je ravnala, da ji ni mogoče očitati pomanjkanja potrebne skrbnosti in kaj je storila, da bi izpolnila načelo oziroma temeljno zavezo pacta sunt servanda.
dodatni sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje – odpoved dediščini – nepreklicnost izjave – napake volje
Pravna posledica odpovedi dediščini je, da se šteje, da odpovedujoči ni postal dedič in ker odpoved dediščini ne more biti delna, učinkuje tudi glede pozneje najdenega premoženja. Lahko pa dedič, ki je podal izjavo, zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo ali če je bila dana v zmoti, in sicer s tožbo v pravdnem postopku.
ZIZ člen 41, 41/2, 41/5, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 214, 214/1, 339, 339/2, 339/2-8.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - negativno dejstvo - zanikanje obstoja verodostojne listine - določitev krajevno pristojnega sodišča - individualni delovni spor
Postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine lahko teče le, če obstaja verodostojna listina, na podlagi katere obstaja tudi dolžniško upniško razmerje med strankama izvršilnega postopka, če pa dolžnik svoj ugovor, v katerem sicer priznava, da sta bila z upnikom v poslovnem razmerju, utemelji s sklicevanjem na neobstoj take verodostojne listine, nasprotuje samemu temelju terjatve.
odškodninska odgovornost – pretep – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti
Sodišče prve stopnje je v sodbi zaključilo, ocenjujoč izpovedbe strank ter vsebino kazenske sodbe, da je toženec s svojim dejanjem pri tožnici nedvomno povzročil nenaden šok in močan strah, zaradi česar se tožnica tudi ni bila sposobna braniti. Res ni posebej navedlo, da je toženec tožnico sedemkrat udaril s palico dolgo 120 cm, vendar je bilo več udarcev navedenih že v izreku kazenske sodbe, ki jo je sodišče prve stopnje upoštevalo. Sicer pa sama tožnica tega pri tožbenih navedbah glede strahu ni izpostavila, kot že navedeno, pa je tudi to dejstvo pravilno upoštevano.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - plača - obveznost plačila - plačilo za delo
Tožnik je bil v spornem obdobju formalno imenovan na formacijsko dolžnost pomočnika za informatiko, ki se opravlja v nazivu stotnika oziroma formacijsko dolžnost častnika specialista za informatiko, ki se opravlja v nazivu stotnika specialista, dejansko pa je v celotnem obdobju opravljal delo na formacijski dolžnosti načelnika oddelka. Zato je tožnik upravičen do plačila razlike med plačo, ko jo je prejemal za formacijsko dolžnost pomočnika (35. plačni razred) oziroma specialista za informatiko (37. plačni razred) in plačo, ki bi jo moral prejemati glede na dejansko opravljeno delo na formacijski dolžnosti načelnika oddelka (38. plačni razred)
neupravičena obogatitev - stroški prevoza na delo in z dela - dejansko prebivališče - lažni podatki
Tožnik je toženi stranki dajal neresnične podatke glede dejanskega prebivališča, s katerega je dnevno prihajal na delo in si s tem pridobil neupravičeno premoženjsko korist. Zato tožena stranka od tožnika utemeljeno zahteva povrnitev neutemeljeno izplačanih sredstev.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0080990
ZFPPIPP člen 14, 129, 242. ZPP člen 154. ZodvT člen 8.
stroški postopka – začetek stečajnega postopka – odvetniška nagrada – zastopanje več strank
Upnik, ki v namen poplačila svoje terjatve predlaga začetek stečaja, pa pri tem niso podani pogoji insolventnosti, prevzame riziko plačila stroškov postopka, če sodišče ugotovi, da pogoji za začetek stečajnega postopka niso podani.