IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0058683
OZ člen 395, 395/1, 395/2. ZGD-1 člen 3, 3/4, 414. ZGJS člen 24. ZIZ člen 15, 62, 62/1, 62/2, 62/5. ZOdvT tarifna številka 6007. ZPP člen 195, 196. ZZ člen 54, 54/2, 55.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - delni ugovor - solidarna odgovornost - nerazdelna obveznost - enotno sosporništvo - navadno sosporništvo - sosporniki - učinek procesnih dejanj - javni gospodarski zavod - postopek redne likvidacije - redna likvidacija - vpliv postopka redne likvidacije na izvršilni postopek
Tako v teoriji kot v sodni praksi prevladuje prepričanje, da solidarni dolžniki ne morejo biti enotni sosporniki.
Dejstvo, da se je nad dolžnikom začel postopek redne likvidacije, ne predstavlja okoliščine, ki bi kakorkoli vplivala na potek izvršilnega postopka (v smislu prekinitve ali ustavitve postopka).
prehod zapuščine na dediče – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Odgovornost dediča za zapustnikove dolgove nastane v času njegove smrti. Kolikšen je obseg odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove, je zato mogoče ugotoviti le tako, da se primerja višina vrednosti zapuščine z višino zapustnikovih dolgov v trenutku smrti.
Odgovornost za zapustnikove dolgove ne preneha že z ugotovitvijo, da vrednost zapustnikovih dolgov presega vrednost podedovanega premoženja, temveč šele takrat, ko dedič dejansko poplača upnike do višine podedovanega premoženja.
ZZZDR člen 12, 51, 59. OZ člen 190, 557. SPZ člen 48.
skupno premoženje zakoncev – izvenzakonska skupnost – pogodba o dosmrtnem preživljanju
Sodna praksa se je že izrekla, da je skupno premoženje tudi tisto premoženje, ki je pridobljeno na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, čeprav je pogodbo sklenil samo eden od zakoncev, pri čemer ni nujno, da se obveznosti po pogodbi izpolnjujejo s strani obeh zakoncev. Zakonec, ki je sklenil pogodbo, prispeva (s sredstvi ali z delom) k preživljanju izročevalca, drugi zakonec pa prispeva svoje delo ali sredstva v življenjsko skupnost (zakoncev) in s tem krije manjkajoči delež v denarju, delu ali obojem za zakonca, ki je slednjega namenil preživljanju preživljanca. Pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da tudi v konkretnem primeru temu ne bi bilo tako. Sodišče prve stopnje meni, da gre v konkretnem primeru za izjemo, ker je tožnica prevzete obveznosti izpolnjevala le krajši čas in glede na to, da je izročevalka, zaradi dobrih medsosedskih odnosov z njo, premoženje izročila tožnici in ne tožencu. Vendar pa dejstvo, da je bila pogodba sklenjena s tožnico in ne s tožencem, na navedeno stališče ne more vplivati, dejstvo kratkega izvrševanja prevzete obveznosti pa gre v prid obeh pravdnih strank in ne more iti v prid tožnice in v breme toženca.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082903
ZD člen 141, 141/1, 141/2. OZ člen 365, 366, 366/1. ZPP člen 188, 188/4, 337, 337/1.
neveljavnost oporoke – zastaranje pravice zahtevati zapuščino – zastaralni roki – subjektivni rok – pretrganje zastaranja – zavrnitev dokaznega predloga
Tožnik je bil upravičen uveljavljati domnevno nepristnost sporne oporoke v rokih iz 141. člena ZD. Ti roki so zastaralni in ne prekluzivni, zato je sodišče ravnalo prav, ko je tožbeni zahtevek s sodbo zavrnilo.
Tožnica lahko zahteva od toženca plačilo za odpravo napak, ki jih ima izvršeno delo, ne pa tudi stroškov za neizvedena dela, če jih toženec ni zaračunal oziroma mu jih tožnica ni plačala.
Tožba za vrnitev darila je izpodbijana tožba, saj je zahtevek na vrnitev darila posebna vrsta izpodbojne pravice. Tožbeni zahtevek je oblikovalne in dajatvene narave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0080610
ZPP člen 212, 213. URS člen 35. ZFPPIPP člen 272, 272/3, 272/3-2, 277, 277/4, 277/4-2.
nezakonito pridobljen dokaz – varstvo integritete pravnih oseb
Pravdni postopek ne pozna dokaznih prepovedi, zato tudi nezakonito pridobljen dokaz ni kar avtomatsko (po samem zakonu) nedopusten, pač pa bi moralo sodišče s testom sorazmernosti ugotoviti, ali je uporaba takšnega dokaza morda vseeno dopustna.
Varstvo pravnih oseb in njihovih pravic (integritete, zasebnosti) je ustavnopravno in zakonsko zagotovljeno v bistveno ožjem obsegu in kvaliteti, kot je to zagotovljeno fizičnim osebam.
Ali gre za listino, ki se jo lahko šteje kot veljavno oporoko glede na njeno vsebino in obliko ali ne, je stvar odločanja sodišča prve stopnje v zapuščinskem postopku, kolikor gre le za obravnavanje pravnih vprašanj, če pa so med strankami sporna tudi dejstva, od katerih je odvisna pravica do dediščine, med drugim zlasti veljavnost ali vsebina oporoke, pa v skladu s 1. odstavkom 210. člena ZD sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in stranke napoti na pravdo.
Tožnik (policist) je v sporni noči iz tovornjaka, v katerem je bila nova policijska oprema, namenjena za razvoz po policijskih postajah, vzel nekaj kosov nove policijske opreme, pri čemer je bila vrednost odtujenih stvari majhna, pod zakonsko določenimi 500 EUR, tožnik pa si je hotel prilastiti stvar takšne vrednosti. S tem je izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja t.i. majhne tatvine po 2. odstavku 204. člena KZ-1. Zato je je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0076242
ZPP člen 70, 247, 247/2, 247/6. ZST-1 člen 12, 12/4.
zamuda pri plačilu obroka pogodbe – pravica zahtevati predčasno plačilo dolga – izločitev izvedenca – predlog za oprostitev plačila sodnih taks
Po določbi 1. odstavka 247. člena ZPP je lahko izvedenec izločen iz istih razlogov kot sodnik (izključitveni in odklonitveni razlogi iz 70. člena ZPP). Pomembna razlika med institutoma je v tem, da izvedenec ne more biti izločen ex lege, pač pa le na zahtevo stranke, ki mora zahtevati izločitev takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, najpozneje pa do začetka dokazovanja z izvedencem (2. odstavek 247. člena ZPP). Glede na to, da toženka trdi, da je šele po prejemu izvedenskega mnenja in dodatnih poizvedbah ugotovila, da gre za isto osebo, ki je sodelovala v postopku mediacije, je relevantna tudi določba 6. odstavka 247. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je pravilno kot bistveno upoštevalo, da ima toženka osnovna sredstva v zemljiščih, zgradbah, opremi in v finančnih naložbah, torej premoženje, ki znatno presega vrednost dolžne sodne takse. Tega pritožba ne izpodbija. Da nepremičnine niso unovčljive, ker so obremenjene s hipotekami, toženka trdi šele v pritožbi (prepozno glede na 1. odstavek 337. člena ZPP) in ker sodišče ni dolžno samo ugotavljati premoženjskega stanja stranke v smislu morebitne obremenjenosti njenih nepremičnin, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ENERGETIKA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083537
OZ člen 186, 240, 352, 395. EZ člen 23b. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije člen 57.
pogodba o dobavi električne energije – neupravičen odjem električne energije – aktivna legitimacija – splošno znana dejstva – razlogi sodbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – solidarna odgovornost – vsebina solidarnosti dolžnikov – oprostitev dolžnika odgovornosti – poslovna odškodninska odgovornost – čas, ki je potreben za zastaranje – odškodninske terjatve
Vsebina pogodbe, in sicer vprašanje, ali je SODO d.o.o. na tožnico prenesla materialnopravno upravičenje za vtoževanje terjatev zaradi neupravičenega odjema električne energije, ne predstavlja splošno znanega dejstva. Neobstoj razlogov o obstoju tožničine aktivne legitimacije, ki predstavlja odločilno dejstvo, predstavlja kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na kar je pritožbeno sodišče v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti.
S tem, ko sodišče prve stopnje navaja, da košnja in kopanje po zemljišču ni način uporabe, ki je s služnostno pravico predviden oz. ga ta pravica dovoljuje, se spušča v presojo toženkine pravice. Toženkino ravnanje (dovoljenost posega oz. dejanja) presoja iz vidika upravičenj, ki jih ji daje služnostna pravica – torej z vidika pravice do posesti. Taka presoja je izvedena izven okvirov, ki jih za presojo dejstev v motenjski pravdi predpisuje zakon. Sodno varstvo posesti se zagotavlja glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje; v pravdi zaradi motenja posesti se sodišče omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja.
zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke – ustavitev izvršbe – ovira za zaznambo hipoteke
Na isti nepremičnini se lahko ustanovi več hipotek (147. člen Stvarnopravnega zakonika), vendar v zavarovanje različnih terjatev, saj upnik ne more imeti pravice do večkratnega poplačila iste terjatve. Zato je odločitev, da se na podlagi novega sklepa o izvršbi za isto terjatev B. dovoli vpis še ene hipoteke pri dolžnikovih nepremičninah parc. št. 711/0 in 712/0, nepravilna. Sodišče prve stopnje, ki je bilo v obvestilu izvršilnega sodišča tudi opozorjeno, da ima upnik že vpisano hipoteko pri teh nepremičninah, vknjižbe nove hipoteke v tem obsegu ne bi smelo dovoliti.
zavarovalna pogodba – premoženjsko zavarovanje – zavarovanje pred poplavo – zavarovalni primer – trditveno in dokazno breme – lažna prijava škodnega dogodka
Dokazno breme, da je do škode prišlo pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe, je sicer res na strani tožeče stranke, vendar pa je dokazno breme, da je do škode prišlo 27. 9. 2010, kot je toženec navedel v prijavi škode 28. 9. 2010 (na njeni podlagi je dobil izplačano akontacijo zavarovalnine), na tožencu. Izvedenec sicer res ni izrecno izključil, da bi AB plošča počila po 26. 9. 2010, je pa ocenil, da je to zelo malo verjetno.
Čas, za katerega je bila izdana začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve, je potekel dne 21. 1. 2015, ko je postala sodba sodišča prve stopnje v zvezi s sodbo sodišča druge stopnje pravnomočna. S tem pa je tudi prenehal pravni interes pritožnika za odločanje o njegovi pritožbi. Njegov položaj se namreč z morebitno ugoditvijo (ali pa zavrnitvijo) pritožbi ne bi spremenil, saj je bilo o temelju glede prenosa družbeniškega deleža že pravnomočno odločeno.
Pogoj za pravilnost vročitve s fikcijo je, da so vsa ravnanja vročevalca ustrezna zakonskemu določilu. Navedeno pomeni, da mora vročevalec v hišnem predalčniku na naslovu naslovnikovega stanovanja pustiti sporočilo o tem, da se na pošti nahaja sodno pisanje z datumom zapisa obvestila in podpisom ter navedbo, kje je pisanje mogoče dvigniti, navedbo roka in navedbo pravnih posledic po 2. odstavku 141. člena ZPP, zapisani morajo biti tudi zakoniti razlogi za takšno ravnanje vročevalca.
Tožbo za ugotovitev neobstoja pravnega razmerja med lastniki stanovanjskih enot v objektu in toženo stranko kot upravnikom lahko tožnik naperi zgolj proti vsem skleniteljem pogodbe o upravljanju. Za vse bo namreč veljalo, da upravnik stanovanjske stavbe nima veljavno sklenjene pogodbe o upravljanju in obratovanju stanovanjske hiše. Ker je tožnik tožil le toženo stranko kot upravnika, ne pa vseh skleniteljev pogodbe o upravljanju, je tožil nepravo stranko. Tak tožbeni zahtevek je treba zavrniti.