Tožnik (policist) je v sporni noči iz tovornjaka, v katerem je bila nova policijska oprema, namenjena za razvoz po policijskih postajah, vzel nekaj kosov nove policijske opreme, pri čemer je bila vrednost odtujenih stvari majhna, pod zakonsko določenimi 500 EUR, tožnik pa si je hotel prilastiti stvar takšne vrednosti. S tem je izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja t.i. majhne tatvine po 2. odstavku 204. člena KZ-1. Zato je je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
sklep o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - vročitev sklepa storilcu - začetek teka roka za izpolnitev obveznosti iz sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prekluzivni rok - prijava na edukacijske delavnice - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja
Dejstvo, da ta sklep ni bil vročen zagovornici storilca že v času vročanja sklepa storilcu, ne vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje v sklepu o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj je le storilec tisti, ki je bil dolžan opraviti in izpolniti svoje obveznosti, ki so bile navedene v sklepu.
SPZ člen 40, 49. OZ člen 34, 38, 38/1. ZEN člen 8.
dedni dogovor – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – pravdni postopek – izvršilni postopek – parcelacija – obveznost naročila parcelacije – izpolnitev dednega dogovora – prenos lastninske pravice na nepremičnini – kdaj je predmet določljiv
„Izhodiščni temelj“ v konkretni zadevi je dedni dogovor iz leta 1984. Po presoji pritožbenega sodišča je prav v njem vsebovana zaveza toženca, da bo pod določenimi pogoji na tožnico in pravno prednico tožnika prenesel lastninsko pravico na nepremičninah. Tako s predmetno tožbo kot s tožbo v letu 2002 tožnika (prej tožnici) zahtevata izpolnitev tega dogovora in v njem vsebovane zaveze za prenos lastninske pravice. Ni dvoma, da je predmet prenosa določljiv, saj dedni dogovor vsebuje podatke, ki določljivost omogočajo (1. odstavek 38. člena OZ). Kot pravilno poudarja pritožba je „določljivost“ s svojim ravnanjem preprečil toženec, ki kljub pravnomočni sodbi z dne 28. 10. 2003 ni naročil parcelacije, ki bi bila podlaga za sklenitev ustreznega razpolagalnega posla, ki bi jo lahko nadomestila sodba. Ob tem je treba še dodati, da je izvršilni naslov nalagal tožencu aktivno ravnanje in ne le da dopusti, da parcelacijo naročita toženca.
zavarovalna pogodba – premoženjsko zavarovanje – zavarovanje pred poplavo – zavarovalni primer – trditveno in dokazno breme – lažna prijava škodnega dogodka
Dokazno breme, da je do škode prišlo pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe, je sicer res na strani tožeče stranke, vendar pa je dokazno breme, da je do škode prišlo 27. 9. 2010, kot je toženec navedel v prijavi škode 28. 9. 2010 (na njeni podlagi je dobil izplačano akontacijo zavarovalnine), na tožencu. Izvedenec sicer res ni izrecno izključil, da bi AB plošča počila po 26. 9. 2010, je pa ocenil, da je to zelo malo verjetno.
Čas, za katerega je bila izdana začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve, je potekel dne 21. 1. 2015, ko je postala sodba sodišča prve stopnje v zvezi s sodbo sodišča druge stopnje pravnomočna. S tem pa je tudi prenehal pravni interes pritožnika za odločanje o njegovi pritožbi. Njegov položaj se namreč z morebitno ugoditvijo (ali pa zavrnitvijo) pritožbi ne bi spremenil, saj je bilo o temelju glede prenosa družbeniškega deleža že pravnomočno odločeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0080998
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 207, 207/2, 339, 339/2, 339/2-8.
izbris tožene stranke iz registra zaradi pripojitve – razlaga pogodb – pomanjkljiva obrazložitev – neobrazložena zavrnitev dokazov
Po 2. odstavku 287. člena ZPP sodišče lahko zavrne predlagani dokaz, za katerega misli, da ni pomemben za odločitev, vendar mora pri tem ravnati tako, da ne poseže v strankino pravico do izjave. Zavrne lahko dokaze, ki so nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, irelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, ni pravno odločilno ali ker so popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. V vsakem primeru pa mora takšno odločitev obrazložiti. Stranka mora vedeti in razumeti, zakaj njen dokazni predlog (oziroma v obravnavanem primeru dokazni predlogi) ni(so) bil(i) upoštevan(i).
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKI KATASTER – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083548
SPZ člen 25, 33, 33/1, 33/3, 76. ZEN člen 19, 19/6, 41, 41/1, 44. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
motenje posesti – motilno ravnanje – posest – posestnik – pasivna legitimacija – soposestnik – protipravnost – sodno varstvo posesti – pravica do posesti – vzdrževalna dela – notifikacijska dolžnost – vzpostavitev prejšnjega stanja – odškodninski zahtevek v motenjski pravdi – meja in površina parcele – vpis urejene meje v zemljiški kataster – označitev meje v naravi – mejniki – izključitev protipravnosti – nejasni razlogi – zmotna uporaba materialnega prava
Sklep nima jasnih razlogov o tem, kdo je bil posestnik stvari oziroma ali sta bila to res tožnika, kot trdita, ali tudi M., za katerega sodišče ugotavlja, da naj bi bil kot soposestnik storilec motilnega dejanja. Za motenjsko pravdo pravica do posesti (solastninska pravica na vtoževanih nepremičninah) ni odločilna.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost terjatve – ugotovitvena tožba – zahtevek za ugotovitev ničnosti – s tožbenim zahtevkom povezana začasna odredba – preprečitev nasilja ali težko nadomestljive škode
Ničnost ne učinkuje šele z izdajo sodbe, pač pa sama po sebi. Pri zahtevku na ugotovitev ničnosti gre za ugotovitveni in ne oblikovalni zahtevek in tudi sodba, ki je izdana v zvezi s takšnim zahtevkom, je ugotovitvena.
Tožnik lahko v pravdnem postopku uveljavlja le začasne odredbe v zavarovanje zahtevkov, ki jih s tožbo uveljavlja, to je t. i. koneksne, s tožbenim zahtevkom povezane začasne odredbe. Za druge zahtevke ima tožnik (kot upnik) na razpolago postopek zavarovanja izven pravde v skladu z določili ZIZ.
darilna pogodba - pogodba o borznem posredovanju - povezanost zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla - izpolnitveno ravnanje - poslovna sposobnost - pogodba poslovno nesposobne osebe - demenca - svetel trenutek - pritožbena novota
Stališče toženca, da ni postal lastnik vrednostnih papirjev na podlagi darilne pogodbe, ampak na podlagi pogodbe o borznem posredovanju, katero je tožnica sklenila s F. banko d.d., je zmotno. Pri prej navedeni pogodbi gre namreč zgolj za izpolnitveno ravnanje tožnice, ki temelji na sklenjeni darilni pogodbi. Gre za povezanost zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla, pri čemer slednji mora imeti in v konkretnem primeru tudi ima podlago v zavezovalnem poslu (darilni pogodbi).
Pogoj za pravilnost vročitve s fikcijo je, da so vsa ravnanja vročevalca ustrezna zakonskemu določilu. Navedeno pomeni, da mora vročevalec v hišnem predalčniku na naslovu naslovnikovega stanovanja pustiti sporočilo o tem, da se na pošti nahaja sodno pisanje z datumom zapisa obvestila in podpisom ter navedbo, kje je pisanje mogoče dvigniti, navedbo roka in navedbo pravnih posledic po 2. odstavku 141. člena ZPP, zapisani morajo biti tudi zakoniti razlogi za takšno ravnanje vročevalca.
Ker ima sodna poravnava učinke pravnomočnosti, je ni moč izpodbijati s pritožbo. Stranka lahko njeno razveljavitev uveljavlja zgolj s posebno tožbo na razveljavitev sodne poravnave, predpostavke katere ZPP ureja v 392. in 393. členu.
Sodna poravnava je po svoji vsebini dogovor, ki ga o svojih civilno-pravnih razmerjih pred sodiščem sklenejo stranke. Zato je jasno, da takšnega dogovora ne more spreminjati oziroma dopolnjevati sodišče samo, kot je to v konkretnem primeru storilo z dopolnilnim sklepom z dne 4.9.2013.
Pritožbene navedbe, da tožniku jubilejna nagrada ne pripada iz razloga, ker ni bila določena v pogodbi o zaposlitvi, ter da je kolektivna pogodba samo „materialnopravni predpis“, ki določa višino in pogoje za pridobitev jubilejne nagrade tožniku, niso utemeljene. Kolektivna pogodba je materialnopravni predpis, ki določa pravice delavcev, ki gredo delavcu ob izpolnjevanju pogojev. Zato delavcu pripadajo posamezne pravice iz delovnega razmerja, določitev posamezne pravice v pogodbi o zaposlitvi pa ni potrebna.
neupravičena obogatitev - stroški prevoza na delo in z dela - dejansko prebivališče - lažni podatki
Tožnik je toženi stranki dajal neresnične podatke glede dejanskega prebivališča, s katerega je dnevno prihajal na delo in si s tem pridobil neupravičeno premoženjsko korist. Zato tožena stranka od tožnika utemeljeno zahteva povrnitev neutemeljeno izplačanih sredstev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnica (učiteljica za dodatno strokovno pomoč) je s tem, ko je pred učenci zagovarjala nespoštovanje pravil o prepovedi uporabe mobilnih telefonov, kršila pravila šolskega reda. Zato je tožena stranka v pisnem opozorilu tožnici utemeljeno očitala kršenje pravil šolskega reda, pa tudi neupoštevanje navodil delodajalca ter škodovanje poslovnim interesom tožene stranke. S tem je tožena stranka izpolnila obveznost, ki jo delodajalcu pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi nalaga določba 88. člena ZDR-1.
Tožnica je učencem na svojem računalniku dovoljevala brskati po medmrežju tudi v času svoje odsotnosti. S tem je kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
zahteva za sodno varstvo - pritožba prekrškovnega organa - dovoljenost pritožbe - izpodbijanje odločitve o sankcijah
Kljub temu, da sicer na načelni ravni določba tretjega odstavka člena 66 ZP-1 dovoljuje pritožbeni razlog po 4. točki člena 154 ZP-1 (pritožba glede izrečene sankcije), pa ob jezikovni razlagi, ki v nadaljevanju dovoljuje pritožbo prekrškovnega organa le v dveh primerih (odprava oziroma sprememba odločbe prekrškovnega organa in ustavitev postopka o prekršku), po oceni pritožbenega sodišča pritožba prekrškovnega organa glede izrečene sankcije ni dovoljena.
Pravico do pritožbe zoper sklep o dedovanju imajo stranke zapuščinskega postopka, se pravi dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine.
vrnitev v prejšnje stanje – razlogi za vrnitev v prejšnje stanje – (ne) pravilnost vročitve – dejansko prebivališče
Predpodstavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Ker pritožnica trdi, da vročitev sodbe ni bila pravilno opravljena, da je torej napako pri vročanju zagrešilo sodišče prve stopnje, ker ji je pisanje vročilo na napačen naslov – na naslov, kjer dejansko ne prebiva (s čimer ji je bilo onemogočeno sodelovanje v postopku), teh razlogov ni mogoče uveljavljati z institutom vrnitve v prejšnje stanje.
Za pravilnost vročitve je odločilno dejansko prebivališče oziroma kraj dejanskega bivanja.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082906
ZIZ 272. OZ člen 134. ZPP člen184, 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 34, 35, 39.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetnost terjatve – kršitev osebnostnih pravic – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – žaljiva izjava – težko nadomestljiva škoda – denarna kazen – sprememba tožbe – poprava zahtevka – materialno procesno vodstvo
Materialno procesno vodstvo sodišča ne pride v poštev, če na okoliščine, v zvezi s katerimi naj bi se izvajalo, opozori že nasprotna stranka.
Pri presoji, ali gre za žaljivo izjavo, je potrebno upoštevati okoliščine in način, v katerih je bila izrečena. Kot poseg v človekovo zasebnost je treba razumeti tudi tista ravnanja, ki pri posamezniku vzbujajo psihološko neugodje, občutek tesnobe ali strah.
Zgolj nadomestitev datuma izreka žaljive izjave z njenim besedilom v tožbenem zahtevku ne pomeni spremembe tožbe.