napotitev na pravdo – spor o obsegu zapuščine – manj verjetna pravica – domneva lastninske pravice – pravni interes za vložitev tožbe
Ker iz podatkov zemljiške knjige izhaja drugačno lastninsko stanje, kot ga zatrjuje pritožnica, in ker je pritožnica kot dokaz predložila zgolj oporoko z dne 7. 2. 1995, s katero ji sicer zapustnica priznava lastninsko pravico na prej opisanem delu nepremičnine s parc. št. X, vendar pa na njeni podlagi ni mogoč vpis zatrjevane pravice v zemljiško knjigo, je pravica pritožnice manj verjetna.
Tožniku je bilo odobreno obročno plačilo sodne takse. Nepravočasno plačilo posameznega obroka sodne takse ni procesna predpostavka za obravnavanje tožbe. Sklep sodišča o obročnem plačilu kot oblika taksne oprostitve izključuje uporabo 105.a člena ZPP o domnevi umika tožbe v primeru neplačila sodne takse. V primeru neplačila jo sodišče le prisilno izterja od stranke. Navedeno pomeni, da bi moralo sodišče kljub nepravočasnem plačilu prvega obroka začeti postopek obravnavanja tožbe. Ker je sodišče prve stopnje določbo 105.a člena ZPP uporabilo napačno, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep o domnevnem umiku tožbe in ustavitvi postopka razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog
Tožnik v času nočne izmene na delovnem mestu operater v obratu predelave debele pločevine ni opremil 5 plošč z nalepko črtne kode skladno z navodilom delodajalca. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
sodne takse - plačilni nalog - vrednost spornega predmeta
Tožnica je vložila tožbo zoper toženo stranko, s katero je zahtevala odpravo sklepa tožene stranke in izplačilo razlik v plači. Tožbeni zahtevek za izplačilo razlik v plači je premoženjske narave, zato je sodišče prve stopnje takso zanj pravilno odmerilo skladno s tarifno št. 2311 ZST-1.
ZFPPIPP člen 240, 240/1, 240/2. ZIZ člen 270, 270/2, 270/3.
predhodni stečajni postopek - začasna odredba – subjektivni pogoj za izdajo začasne odredbe
Že iz samega pritožbenega stališča, da iz podatkov, ki so jih pritožniki navajali v utemeljitev nevarnosti uveljavitve terjatev (vseh) upnikov, ki kažejo bodisi na obseg dolžnikovega poslovanja s povezanimi osebami preko poslovno potrebnega bodisi na sklepanje poslov po cenah, ki ne ustrezajo običajnim cenam za storitve, kakršne dolžnik naroča pri povezanih družbah, izhaja zgolj ugibanje pritožnikov o razlogih za višje dolžnikove investicije od predvidenih v SNFP. Pri tem ne gre prezreti, da dolžnik posluje kot normalno delujoča družba z obveznostjo poplačila upnikov skladno s pogoji prisilne poravnave in da se poslovno okolje, v katerem dolžnik posluje, stalno spreminja, vsled česar je treba poslovanje družbe prilagajati razmeram na trgu. Zato po presoji pritožbenega sodišča zgolj povečan obseg investicij ob hkratnem manjšem pozitivnem denarnem toku od predvidenih v SNFP, še ne utemeljuje zaključka, da je dolžnik dolgoročno plačilno nesposoben, zaradi česar naj bi bilo ogroženo poplačilo njegovih upnikov (tudi upnikov iz sklenjene prisilne poravnave). Za tako sklepanje bi pritožniki morali postreči z več podatki, ne zgolj s podatki o planiranem (po SNFP) in dejansko realiziranem obsegu denarnega toka in investiranja dolžnika.
Toženec ni dedič, edina dedinja za vse zapustničino premoženje je tožnica, ki je po smrti edina pooblaščena oseba za dvig spornih denarnih sredstev. S smrtjo zapustnice je namreč prenehalo toženčevo pooblastilo za dvig denarnih sredstev in je toženec ravnal protipravno, ko je dvignil denarna sredstva pokojne.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno štelo, da je tožeča stranka s predloženimi listinami (izpis prometa po kartičnem računu in izpis iz uradne knjige) dokazala obstoj in višino vtoževane terjatve. Toženec ni podal nobenih ugovorov v smeri pomanjkljivosti in nedoslednosti teh listin, zgolj s pavšalnim zanikanjem svoje obveznosti pa njihove verodostojnosti ne more omajati. Dejstvo, da sta bili listini sestavljeni enostransko s strani tožeče stranke, samo po sebi tem listinam ne odreka dokazne vrednosti. Dokazi, na katere se sklicuje pritožba (t.i. slipi), pa bi bili potrebni šele v primeru, če bi toženec konkretizirano navedel, katerih obveznosti, razvidnih iz kartice prometa, ne priznava.
ZST-1B člen 26, 26/1. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 11, 11/5.
nastanek taksne obveznosti – uporaba novele ZST-1B – delna oprostitev taksne obveznosti
Tožeča stranka v predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek ni navedla, da so te terjatve neprodajljive oziroma da nimajo nobene tržne vrednosti, ker pa se običajno te terjatve prodajajo z določenim diskontom in glede na višino predpisane sodne takse v znesku 4.215,00 EUR, pa je po presoji pritožbenega sodišča na mestu delna oprostitev za 90 % taksne obveznosti tako, da je dolžna tožeča stranka plačati le 10 % sodne takse za pritožbeni postopek.
zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke – ustavitev izvršbe – ovira za zaznambo hipoteke
Na isti nepremičnini se lahko ustanovi več hipotek (147. člen Stvarnopravnega zakonika), vendar v zavarovanje različnih terjatev, saj upnik ne more imeti pravice do večkratnega poplačila iste terjatve. Zato je odločitev, da se na podlagi novega sklepa o izvršbi za isto terjatev B. dovoli vpis še ene hipoteke pri dolžnikovih nepremičninah parc. št. 711/0 in 712/0, nepravilna. Sodišče prve stopnje, ki je bilo v obvestilu izvršilnega sodišča tudi opozorjeno, da ima upnik že vpisano hipoteko pri teh nepremičninah, vknjižbe nove hipoteke v tem obsegu ne bi smelo dovoliti.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0082910
ZDKG člen 3. OZ člen 34, 557, 557/1. ZD člen 117, 117/2.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – predmet pogodbene obveznosti – določen ali določljiv predmet pogodbene obveznosti – premičnine – kmetijski stroji in živina
Prej je bila pogodba o dosmrtnem preživljanju urejena v ZD, ki je v zdaj že neveljavnem 2. odstavku 117. člena določal domnevo, da so kot nepremičnine mišljene tudi tiste premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, kot so: kmetijske priprave in orodje ter živina. Te domneve OZ ne vsebuje več, zato bi morale biti sporne premičnine v pogodbi o dosmrtnem preživljanju vsaj opredeljene kot premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje izročenih nepremičnin, oziroma kot njihove pritikline, če že niso bile izrecno specificirane. Samo v tem primeru bi si jih zapustnikov pogodbenik po zapustnikovi smrti lahko lastil, sicer pa spadajo v zapuščino.
Tožnica lahko zahteva od toženca plačilo za odpravo napak, ki jih ima izvršeno delo, ne pa tudi stroškov za neizvedena dela, če jih toženec ni zaračunal oziroma mu jih tožnica ni plačala.
Tožba za vrnitev darila je izpodbijana tožba, saj je zahtevek na vrnitev darila posebna vrsta izpodbojne pravice. Tožbeni zahtevek je oblikovalne in dajatvene narave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0080610
ZPP člen 212, 213. URS člen 35. ZFPPIPP člen 272, 272/3, 272/3-2, 277, 277/4, 277/4-2.
nezakonito pridobljen dokaz – varstvo integritete pravnih oseb
Pravdni postopek ne pozna dokaznih prepovedi, zato tudi nezakonito pridobljen dokaz ni kar avtomatsko (po samem zakonu) nedopusten, pač pa bi moralo sodišče s testom sorazmernosti ugotoviti, ali je uporaba takšnega dokaza morda vseeno dopustna.
Varstvo pravnih oseb in njihovih pravic (integritete, zasebnosti) je ustavnopravno in zakonsko zagotovljeno v bistveno ožjem obsegu in kvaliteti, kot je to zagotovljeno fizičnim osebam.
Podlaga za zahtevek tožeče stranke izhaja iz veljavne pooblastitve glavnega izvajalca toženi stranki in temelji na zakonu. Dolžnost izpolnitve ni iz nakazila, ampak zaradi nakazila. Tožeča stranka ima ob izpolnitvi zakonskih pogojev do tožene stranke direktni zahtevek za plačilo, slednja pa ga mora izpolniti ne glede na asignacijsko pogodbo. Asignacijska pogodba (katere sklenitev je po ugotovitvah sodišča prve stopnje šele ob tretji predložitvi pogodbe tožena stranka odklonila) namreč ne vzpostavlja novega razmerja med naročnikom posla in podizvajalcem glavnega izvajalca. Gre zgolj za pravno tehnično izvedbo, ki omogoča izpolnitev razmerja, nastalega na podlagi ZJN-2 in 631. člena OZ (primerjaj VS RS III Ips 237/2008 z dne 11. 10. 2011). Če so zakonski pogoji izpolnjeni, naročnik nima izbirne pravice, ali bo izpolnil glavnemu izvajalcu ali podizvajalcu. Vse od seznanitve, da določena dela izvajajo (nominirani) podizvajalci, mora ob podanem zahtevku podizvajalca, potrjenim s strani glavnega naročnika, plačilo izvesti direktno podizvajalcu.
Določba 259. člena ZIZ določenim privilegiranim terjatvam priznava poseben položaj v postopku zavarovanja s predhodno odredbo, tako da omogoča zavarovanje za še nezapadle zneske, ki bodo zapadli v enem letu, in predpisuje domnevo, da je podana nevarnost za uveljavitev terjatve, če je bilo treba zoper dolžnika že zahtevati izvršbo za izterjavo zapadlega zneska ali če je bila taka izvršba predlagana. Te domneve ni mogoče ovreči (praesumptio iuris et de iure). Dolžnik bi lahko uspel le, če bi ovrgel ugotovitev, da je bila zoper njega že zahtevana izvršba za izterjavo zapadlega zneska oziroma da je bila takšna izvršba predlagana.
začetek stečaja – ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - načrt finančnega prestrukturiranja - sprememba načrta finančnega prestrukturiranja
V postopku prisilne poravnave in ob ugovoru zoper vodenje prisilne poravnave se odloča o načrtu finančnega prestrukturiranja, ki je predložen sodišču. Sprememba finančnega načrta ni predvidena.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0080990
ZFPPIPP člen 14, 129, 242. ZPP člen 154. ZodvT člen 8.
stroški postopka – začetek stečajnega postopka – odvetniška nagrada – zastopanje več strank
Upnik, ki v namen poplačila svoje terjatve predlaga začetek stečaja, pa pri tem niso podani pogoji insolventnosti, prevzame riziko plačila stroškov postopka, če sodišče ugotovi, da pogoji za začetek stečajnega postopka niso podani.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075787
ZIZ člen 17, 53, 53/2. ZFPPIPP člen 214, 215, 217.
pravnomočno potrjena prisilna poravnava – terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava – učinek potrjene prisilne poravnave na izvršilne naslove – vpliv potrjene prisilne poravnave na terjatev, glede katere teče pravda – uveljavljanje dejstva potrjene prisilne poravnave v izvršilnem postopku – načelo formalne legalitete – časovne meje pravnomočnosti
Dejstvo, da je bila potrjena prisilna poravnava, ki vpliva na terjatev, glede katere je tekel sodni postopek in v času potrditve prisilne poravnave še ni bil končan, je treba upoštevati pri izdaji sodbe. V primeru, ko v času potrditve prisilne poravnave nad dolžnikom sodni postopek še ni zaključen, ni mogoče uporabiti določb 214. ali 215. člena ZFPPIPP, saj se navedeni določbi nanašata na uveljavljana plačila v sodnem ali drugem postopku, ki ga vodi pristojni državni organ (navadne in podrejene terjatve) oziroma na sodne odločbe ali odločbe drugega državnega organa, ki so bile izdane pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave. Dolžnik ima torej v pravdnem postopku možnost uveljavljati, da je bila nad njim potrjena prisilna poravnava, ki učinkuje na upnikovo terjatev, izvršilno sodišče pa je na izvršilni naslov vezano.