zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni rok – začetek teka zastaralnega roka – običajna skrbnost
Zastaralni rok za zastaranje odškodninske terjatve začne teči, ko oškodovanec izve za škodo in tistega, ki jo je napravil. Oškodovanec je dolžan izkazati primerno skrbnost. Četudi za obseg škode morebiti ne ve, prične teči zastaranje, ko bi glede na vse okoliščine primera (ob običajni skrbnosti) lahko izvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljaviti odškodninski zahtevek.
invalidnost III. kategorije - bolezen - pravica do premestitve
Po 3. odstavku 60. člena ZPIZ-1 se kot svoj poklic šteje delo na delovnem mestu, na katero je zavarovanec razporejen in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami. Zato pri ocenjevanju preostale delovne zmožnosti ni odločilno zgolj delo, ki ga je posamezni zavarovanec nazadnje opravljal, niti ni odločilna le izobrazba, ampak je pri presoji pojma „svoj poklic“ potrebno upoštevati celotno definicijo, določeno v 3. odstavku 60. člena ZPIZ-1 in zadevo obravnavati kompleksno.
ZPIZ-1 v 91. členu med drugim določa, da pravico do premestitve pridobi zavarovanec s III. kategorijo invalidnosti, če še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen. Sodišče prve stopnje bi moralo v skladu z 2. odstavkom 81. člena ZDSS-1, ki mu nalaga dolžnost, da meritorno odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi, v kolikor ugodi tožbenemu zahtevku in izpodbijani upravni akt odpravi, hkrati odločiti tudi o pravici do premestitve, saj je tožnik navedeno pravico, glede na ugotovljeno III. kategorijo invalidnosti, pridobil.
napaka v elektronski zemljiški knjigi, nastala pri uskladitvi z ročno vodeno zemljiško knjigo - razveljavitev klavzule pravnomočnosti v zemljiškoknjižnem postopku - izredna pravna sredstva v zemljiškoknjižnem postopku - formalna neveljavnost vpisa - izbrisna tožba - vpisana stvarna služnost - delitev gospodujoče nepremičnine
Nepravilnosti, do katere je v obravnavanem zemljiškoknjižnem postopku nedvomno prišlo, v tem postopku ni mogoče več odpraviti in je nasprotnemu udeležencu mogoče pravno varstvo zagotoviti le v pravdnem postopku na podlagi izbrisne tožbe.
preizkus terjatev – legitimacija za vložitev pritožbe – dodatni preizkus terjatev – postopek osebnega stečaja
Pritožba sme biti vložena le zoper odločitve, vsebovane v sklepu o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic. To pomeni, da upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev (še pred tem pa ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev), s pritožbo ne more več izpodbijati pravilnosti podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu preizkušenih terjatev. Ni mogoče, da bi preizkus terjatev vseboval kasneje prijavljeno terjatev in ločitveno pravico. Seveda tudi ni mogoče, da bi se po izdelavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev prijavljena terjatev in ločitvena pravica nato kar vnesla v končni seznam preizkušenih terjatev. Tako preskakovanje faz preizkusa ni mogoče.
Tožnica po izpolnitvi pogojev (te je izpolnila, ko je bila stara 54 let in 8 mesecev ter je imela 38 let in 3 mesece pokojninske dobe) ni ostala v zavarovanju, temveč ji je bila z dokončno in pravnomočno odločbo že priznana pravica do starostne pokojnine. Z novo odločbo ji je bilo nato izplačevanje ustavljeno zaradi ponovne vključitve v zavarovanje. Tožnica je imela možnost, da bi ob izpolnitvi pogojev še naprej ostala v zavarovanju in v takem primeru bi bila po dopolnitvi 61 let starosti upravičena do bonusa po tretjem odstavku 53. člena ZPIZ-1. Ker pa se je upokojila in nato ponovno reaktivirala, do tega bonusa ni upravičena.
ZUP člen 260, 260-1, 263, 263/1, 263/1-1, 263/4. ZPIZ-1 člen 407.
upravni postopek - obnova postopka - predlog - nov dokaz - odmera višje starostne pokojnine - nadurno delo
Potrdilo tožničinega bivšega delodajalca o osebnih dohodkih za delo preko polnega delovnega časa, iz katerega je razvidno število opravljenih nadur v letih od 1973 do vključno 1983, izplačani zneski osebnega dohodka za nadure, vrsta dela, in v katerem je zapisano, po katerih členih samoupravnih splošnih aktov, veljavnih v navedenem obdobju, se je delo štelo kot posebni delovni pogoj, predstavlja nov dokaz v smislu obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP, ki bi lahko pripeljal do drugačne odločitve, če bi bil znan ali uporabljen v prejšnjem, pravnomočno končanem predsodnem postopku. Zato je potrebno dovoliti obnovo postopka, končanega z odločbo, glede vprašanja vštevnosti plač, izplačanih za delo preko polnega delovnega časa v letih 1973 - 1983, v pokojninsko osnovo zaradi odmere višje starostne pokojnine.
Sama pasivna legitimacija tožene stranke ni sporna, saj ta priznava, da ima z Republiko Slovenijo - tožnikovim delodajalcem sklenjeno krovno pogodbo za zavarovanje odgovornosti za škodo zaradi civilnopravnih odškodninskih zahtevkov tretjih oseb. Med toženo stranko in stranskim intervenientom torej obstaja pravno razmerje (zavarovalna pogodba), katerega ureja tudi OZ. Ta v skupnih določbah za premoženjska in osebna zavarovanja posebej ureja primer izključitve odgovornosti zavarovalnice pri nameri in prevari. Že zgolj to določilo kaže na pravni interes stranskega intervenienta kot zavarovanca, da sodeluje v pravdi zoper toženko kot odgovornostno zavarovalnico. Sodišče prve stopnje ima sicer prav, da je bila trditvena podlaga stranskega intervenienta v vlogi za dopustitev intervencije pomanjkljiva, vendar pa gre za situacijo, kjer že zakon ureja določena pravna razmerja po pogodbi o zavarovanju, ki pravni interes stranskega intervenienta v tem postopku potrjujejo.
delna invalidska pokojnina - invalid III. kategorije - izplačevanje delne invalidske pokojnine - brezposelna oseba
Delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti s pravico do dela s krajšim delovnim časom na podlagi 93. člena ZPIZ-1 pripada formalna pravica do delne invalidske pokojnine, kar pa ne pomeni, da ima tudi pravico do delne invalidske pokojnine v smislu izplačevanja in odmere, če za to ne izpolnjuje pogojev, določenih v zakonu. Po 97. členu ZPIZ-1 zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti ni bil obvezno zavarovan in zavarovanec, ki je izgubil delo ali po lastni krivdi prekinil delovno razmerje oz. obvezno zavarovanje ob ali po nastanku invalidnosti, pridobi pravico do delne invalidske pokojnine ali ustreznega denarnega nadomestila po tem zakonu, če se v roku 30 dni po dokončnosti odločbe o priznani pravici iz invalidskega zavarovanja oz. po prenehanju delovnega razmerja ali zavarovanja prijavi pri zavodu za zaposlovanje.
Dejstvo, da je bila tožnica vodena v evidenci brezposelnih oseb na dan nastanka invalidnosti, ne pomeni, da je odpadla obveznost prijave pri zavodu za zaposlovanje, saj je tožnico Zavod RS za zaposlovanje prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb. Tožnica, ki je bila na dan nastanka invalidnosti brezposelna in ni bila obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana, se je bila dolžna skladno z določbo 97. člena ZPIZ-1 prijaviti na zavodu za zaposlovanje, česar ni storila. Zato ni izpolnila pogoja iz 97. člena ZPIZ-1 in kljub dejstvu, da je invalid III. kategorije invalidnosti, s pravico do dela s skrajšanim delovnim časom (torej s formalno pravico do delne invalidske pokojnine na podlagi 93. člena ZPIZ-1), ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do delne invalidske pokojnine v smislu izplačevanja in odmere.
zdravljenje v tujini - povrnitev stroškov - sprememba predpisa - ambulantno zdravljenje - napotnica
Za ambulantno zdravljenje v tujini ni potrebna predhodna odobritev tožene stranke. Vendar pa se zavarovanec za pregled pri specialistu v nobenem primeru, ne doma in ne v tujini, ne more odločiti sam. Za to mora imeti napotnico osebnega oziroma izbranega zdravnika. Tožnica je pregled pri specialistu v tujini opravila, ne da bi za to imela napotnico osebnega zdravnika. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na povračilo stroškov opravljenega pregleda utemeljeno zavrnilo.
STEČAJNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081424
URS člen 2, 14, 14/2, 15, 22, 23, 33. ZFPPIPP člen 11, 11/2, 11/3, 14, 14/1, 14/2, 14/4, 231, 239, 239/4. ZPP člen 109, 243, 247, 247/1, 247/2, 253, 253/1, 253/2, 254, 254/3, 261, 261/1, 271, 337, 337/1. ZGD-1 člen 38a. OZ člen 72, 86, 131, 131/1, 319, 335, 335/3.
aktivna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka – standard verjetnosti terjatve – ugovor zastaranja – ničnost pogodbe – podpis pogodbe s strani osebe, ki ni imela pooblastila gospodarske družbe – prava in resnična poslovna volja stranke pogodbe – neobstoj soglasja volj – konflikt interesov – nasprotje s poslovno moralo – prekoračitev pooblastil – odobritev sklenitve pravnega posla – odškodninska odgovornost zastopanega – nedovoljene pritožbene novote – izostanek dolžnika od naroka za začetek stečajnega postopka – neizvedba dokaza z zaslišanjem priče – izvedensko mnenje – izločitev izvedenca – razlogi za izločitev – zahteva za mnenje drugega izvedenca – ustna podaja izvedenskega mnenja – predpravdno izvedensko mnenje – kaznovanje za razžalitev sodišča, stranke ali drugega udeleženca v postopku – insolventnost – trajnejša nelikvidnost – dolgoročna plačilna nesposobnost – zakonska domneva – enakost pred zakonom – enako varstvo pravic – pravica do učinkovitega sodnega varstva
Nista utemeljeni pritožbeni navedbi, da terjatve niso dokazane z izvršilnimi naslov, da o njih še tečejo pravdni postopki. Takega pogoja (izvršilni naslov) ali procesne ovire (tekoči pravdni postopki; smiselno litispendenca) ZFPPIPP v 231. členu ne določa.
Pravne sankcije v zvezi s kršitvijo kolizije interesov lahko uveljavlja zastopani, katerega interesi so bili kršeni s sklepanjem pravnega posla.
Nestrinjanje z izvedenčevim delom, uporabljanimi metodami dela oziroma z izvedenčevimi zaključki niso izločitveni razlogi, temveč se lahko pritožbeno uveljavljajo le iz razloga zmotno ugotovljenega dejanskega stanja.
Stečajni postopek je dovoljeno začeti tudi nad dolžnikom, pri katerem ne obstojijo domneve iz 2. odstavka 14. člena ZFPPIPP, če je sicer podana insolventnost v smislu 1. odstavka 14. člena ZFPPIPP.
Pri tožniku ne gre za takšno zdravstveno stanje, zaradi katerega bi bila pri njem delovna zmožnost popolnoma izgubljena in ne bi bilo več preostale delovne zmožnosti. Zato njegov tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ovire za odpust obveznosti – neodplačno razpolaganje – jasno zakonsko določilo
Nobene pravne podlage ni za to, da je sodišče prve stopnje ugotavljalo razloge (namen) takšnega razpolaganja. Ta argument bi prišel v poštev pri uporabi nejasne zakonske določbe, ni pa mogoče na tak način spreminjati pojma „neodplačno razpolaganje“ s premoženjem. Takšna razlaga sicer jasnega zakonskega določila bi pomenila za upnike nesorazmerno dokazno breme: namesto, da bi v ugovornem postopku zatrjevali in dokazovali neodplačno razpolaganje, bi morali zatrjevati in dokazovati dolžnikov namen pri sklepanju posameznega spornega posla.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0022439
KZ člen 253, 253/2. KZ-1 člen 7, 7/2, 246, 246/1. ZKP člen 119, 119/1, 122, 122/3, 358, 358/1, 372, 372/1, 372/1-1, 394, 394/1.
sprememba kazenskega zakonika - izvršitvena ravnanja - v času storitve dejanje ni bilo kaznivo - zloraba kreditne kartice - - kaznivo dejanje zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva - širša inkriminacija - sojenje v nenavzočnosti obdolženke - nadomestna vročitev vabila - kršitev kazenskega zakona - sprememba sodbe
Po utemeljeni pritožbeni obrazložitvi je bila tedanja zloraba bančne ali kreditne kartice po drugem odstavku 253. člena KZ pogojena izključno s posameznikovo pridobitvijo premoženjske koristi. Če je bila premoženjska korist pridobljena za drugega, kot se je to zgodilo v obravnavanem primeru, to, drugače kot pri izdaji nekritega čeka po prvem odstavku tega člena, ni bilo kaznivo. Od tod potem združitev izvršitvenih ravnanj v prenovljenem kaznivem dejanju zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva po prvem odstavku 246. člena KZ-1 (Ur. l. RS št. 39/2009), pri katerem je pravzaprav vseeno, za koga oziroma komu je bila premoženjska korist pridobljena.
V obravnavani zadevi je izpolnjen dejanski stan iz 1. alinee 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1. Pri tožnici je od spornega dne dalje podana popolna izguba delovne zmožnosti, zato je z izpodbijano sodbo zakonito razvrščena v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji je v skladu z 2. odstavkom 163. člena ZPIZ-1 od prvega naslednjega meseca dalje zakonito priznana tudi pravica do invalidske pokojnine.
predložitev listin – prekluzija – sklep procesnega vodstva – materialno procesno vodstvo – pravi faktoring – nepravi faktoring – opcija za odstop od nakupa posamezne terjatve
Dolžnost stranke je, da v postopku na prvi stopnji pravočasno navede vsa za odločitev relevantna dejstva in predloži vse za odločanje relevantne dokaze. Procesna skrbnost je od tožeče stranke torej terjala, da bi ob predložitvi dokazov 4. 6. 2013 obrazložila, zakaj v tožbi navedenih dokazov ni mogla predložiti že prej. Drugi pogoj za to, da bi sodišče prve stopnje naknadno predložene dokazne listine štelo kot pravočasne, pa je, da je takšna obrazložitev tudi utemeljena.
Namen materialno procesnega vodstva se izčrpa v preprečevanju sodbe presenečenja, zato se ne aktivira vselej, ko ena od strank svojemu bremenu (trditvenemu ali dokaznemu) ne zadosti, temveč predvsem tedaj, ko ta stranka glede na konkretne okoliščine primera ob zadostni skrbnosti opravičeno meni, da mu je zadostila
Pri nepravem faktoringu trpi riziko neplačila dolžnika odstopnik (za razliko od pravega faktoringa, kjer nosi riziko neplačila dolžnika faktor), upoštevajoč, da dobi odstopnik pri nepravem faktoringu takojšnje izplačilo, ki pa ga mora ob morebitnem neplačilu dolžnika faktorju vrniti.
plačilo sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev – prepozno plačilo sodne takse – posebna vrnitev v prejšnje stanje
Za vprašanje pravočasne izpolnitve taksne obveznosti ni pomembno, ali je stranka sodno takso morebiti plačala kasneje, saj mora biti taksa plačana pravočasno. Prepozno plačana taksa se namreč obravnava enako kot da ni plačana, na kar je bil pritožnik izrecno opozorjen.
Za odmero pokojnine je bistveno, od katere zavarovalne osnove se plačujejo prispevki. Z začasno prvostopenjsko odločbo je bila tožniku pokojnina odmerjena od pokojninske osnove na podlagi 18-letnega povprečja plač oziroma zavarovalnih osnov iz obdobja od leta 1990 do leta 2007, ki so bile valorizirane na raven plač in pokojnin v koledarskem letu 2010, kajti ob izdaji prvostopenjske odločbe še ni bil znan količnik za preračun plač iz prejšnjih let na raven plač in pokojnin iz leta 2011. Upoštevaje pokojninsko dobo je bila tožniku pokojnina odmerjena v višini 58,75 % in bi tako od 8. 3. 2012 dalje znašala 198,82 EUR na mesec. Ker tako odmerjena starostna pokojnina ne dosega zneska starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjeno od najnižje pokojninske osnove, je bila tožniku na podlagi četrtega odstavka 48. člena ZPIZ-1 pokojnina odmerjena od najnižje pokojninske osnove, ki od 8. 3. 2012 dalje znaša 551,16 EUR, 58,75 % tega zneska pa znaša 323,80 EUR.