STEČAJNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081424
URS člen 2, 14, 14/2, 15, 22, 23, 33. ZFPPIPP člen 11, 11/2, 11/3, 14, 14/1, 14/2, 14/4, 231, 239, 239/4. ZPP člen 109, 243, 247, 247/1, 247/2, 253, 253/1, 253/2, 254, 254/3, 261, 261/1, 271, 337, 337/1. ZGD-1 člen 38a. OZ člen 72, 86, 131, 131/1, 319, 335, 335/3.
aktivna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka – standard verjetnosti terjatve – ugovor zastaranja – ničnost pogodbe – podpis pogodbe s strani osebe, ki ni imela pooblastila gospodarske družbe – prava in resnična poslovna volja stranke pogodbe – neobstoj soglasja volj – konflikt interesov – nasprotje s poslovno moralo – prekoračitev pooblastil – odobritev sklenitve pravnega posla – odškodninska odgovornost zastopanega – nedovoljene pritožbene novote – izostanek dolžnika od naroka za začetek stečajnega postopka – neizvedba dokaza z zaslišanjem priče – izvedensko mnenje – izločitev izvedenca – razlogi za izločitev – zahteva za mnenje drugega izvedenca – ustna podaja izvedenskega mnenja – predpravdno izvedensko mnenje – kaznovanje za razžalitev sodišča, stranke ali drugega udeleženca v postopku – insolventnost – trajnejša nelikvidnost – dolgoročna plačilna nesposobnost – zakonska domneva – enakost pred zakonom – enako varstvo pravic – pravica do učinkovitega sodnega varstva
Nista utemeljeni pritožbeni navedbi, da terjatve niso dokazane z izvršilnimi naslov, da o njih še tečejo pravdni postopki. Takega pogoja (izvršilni naslov) ali procesne ovire (tekoči pravdni postopki; smiselno litispendenca) ZFPPIPP v 231. členu ne določa.
Pravne sankcije v zvezi s kršitvijo kolizije interesov lahko uveljavlja zastopani, katerega interesi so bili kršeni s sklepanjem pravnega posla.
Nestrinjanje z izvedenčevim delom, uporabljanimi metodami dela oziroma z izvedenčevimi zaključki niso izločitveni razlogi, temveč se lahko pritožbeno uveljavljajo le iz razloga zmotno ugotovljenega dejanskega stanja.
Stečajni postopek je dovoljeno začeti tudi nad dolžnikom, pri katerem ne obstojijo domneve iz 2. odstavka 14. člena ZFPPIPP, če je sicer podana insolventnost v smislu 1. odstavka 14. člena ZFPPIPP.
Pritožbeno sodišče je v podobnih primerih že zavzelo stališče, da tožeče stranke z zahtevki na odpravo izpodbijanih upravnih aktov v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF potem, ko je tožena stranka na podlagi določb ZOPRZUJF z izdajo novih odločb pravnomočno odpravila pravne posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo, ker si ne morejo izboljšati pravnega položaja.
Glede vtoževanih zakonskih zamudnih obresti je potrebno upoštevati, da je zakonodajalec z ZOPRZUJF-om navedeno vprašanje rešil na način, da se protiustavno znižan del pokojninskih dajatev izplača v nominalnih zneskih, torej brez obresti (2. člen ZOPRZUJF). Zato tožbeni zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti od razlik starostne pokojnine za vtoževano obdobje, obračunanih od vsakokratnega mesečnega izplačila znižane pokojnine do plačila razlike, ni utemeljen.
odškodninska odgovornost delodajalca - padec na parkirišču - zimske razmere - zasebna površina - skrbnost oškodovanca
Ni realno pričakovati, da bo v zimskem času parkirišče očiščeno do te mere, da bodo zagotovljene enake razmere, kot da snega sploh ne bi bilo in bi bile temperature le okoli ledišča. Zahteva po takšnem stanju parkirišča bi bila neživljenjska in v praksi tudi neizvedljiva.
Sodišče prve stopnje s sklepom o dedovanju ni odločilo in s tem tudi ni naložilo obveze dediču, da mora priglašeno terjatev upnice upnici poravnati, saj to ni bil predmet zapuščinskega postopka. V zapuščinskem postopku bi takšen sklep bil lahko sprejet kvečjemu, če bi dedič terjatve banke priznal, česar pa, kot sam utemeljeno navaja, ni storil.
Sama pasivna legitimacija tožene stranke ni sporna, saj ta priznava, da ima z Republiko Slovenijo - tožnikovim delodajalcem sklenjeno krovno pogodbo za zavarovanje odgovornosti za škodo zaradi civilnopravnih odškodninskih zahtevkov tretjih oseb. Med toženo stranko in stranskim intervenientom torej obstaja pravno razmerje (zavarovalna pogodba), katerega ureja tudi OZ. Ta v skupnih določbah za premoženjska in osebna zavarovanja posebej ureja primer izključitve odgovornosti zavarovalnice pri nameri in prevari. Že zgolj to določilo kaže na pravni interes stranskega intervenienta kot zavarovanca, da sodeluje v pravdi zoper toženko kot odgovornostno zavarovalnico. Sodišče prve stopnje ima sicer prav, da je bila trditvena podlaga stranskega intervenienta v vlogi za dopustitev intervencije pomanjkljiva, vendar pa gre za situacijo, kjer že zakon ureja določena pravna razmerja po pogodbi o zavarovanju, ki pravni interes stranskega intervenienta v tem postopku potrjujejo.
Za odmero pokojnine je bistveno, od katere zavarovalne osnove se plačujejo prispevki. Z začasno prvostopenjsko odločbo je bila tožniku pokojnina odmerjena od pokojninske osnove na podlagi 18-letnega povprečja plač oziroma zavarovalnih osnov iz obdobja od leta 1990 do leta 2007, ki so bile valorizirane na raven plač in pokojnin v koledarskem letu 2010, kajti ob izdaji prvostopenjske odločbe še ni bil znan količnik za preračun plač iz prejšnjih let na raven plač in pokojnin iz leta 2011. Upoštevaje pokojninsko dobo je bila tožniku pokojnina odmerjena v višini 58,75 % in bi tako od 8. 3. 2012 dalje znašala 198,82 EUR na mesec. Ker tako odmerjena starostna pokojnina ne dosega zneska starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjeno od najnižje pokojninske osnove, je bila tožniku na podlagi četrtega odstavka 48. člena ZPIZ-1 pokojnina odmerjena od najnižje pokojninske osnove, ki od 8. 3. 2012 dalje znaša 551,16 EUR, 58,75 % tega zneska pa znaša 323,80 EUR.
zdravljenje v tujini - povrnitev stroškov - sprememba predpisa - ambulantno zdravljenje - napotnica
Za ambulantno zdravljenje v tujini ni potrebna predhodna odobritev tožene stranke. Vendar pa se zavarovanec za pregled pri specialistu v nobenem primeru, ne doma in ne v tujini, ne more odločiti sam. Za to mora imeti napotnico osebnega oziroma izbranega zdravnika. Tožnica je pregled pri specialistu v tujini opravila, ne da bi za to imela napotnico osebnega zdravnika. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na povračilo stroškov opravljenega pregleda utemeljeno zavrnilo.
Ker iz nobenih sodišču znanih dejstev ne izhaja, da bi zakoniti zastopniki tožene stranke umrl ali da bi prenehala njegova pravica za zastopanje, prekinitveni razlog ni podan.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0022439
KZ člen 253, 253/2. KZ-1 člen 7, 7/2, 246, 246/1. ZKP člen 119, 119/1, 122, 122/3, 358, 358/1, 372, 372/1, 372/1-1, 394, 394/1.
sprememba kazenskega zakonika - izvršitvena ravnanja - v času storitve dejanje ni bilo kaznivo - zloraba kreditne kartice - - kaznivo dejanje zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva - širša inkriminacija - sojenje v nenavzočnosti obdolženke - nadomestna vročitev vabila - kršitev kazenskega zakona - sprememba sodbe
Po utemeljeni pritožbeni obrazložitvi je bila tedanja zloraba bančne ali kreditne kartice po drugem odstavku 253. člena KZ pogojena izključno s posameznikovo pridobitvijo premoženjske koristi. Če je bila premoženjska korist pridobljena za drugega, kot se je to zgodilo v obravnavanem primeru, to, drugače kot pri izdaji nekritega čeka po prvem odstavku tega člena, ni bilo kaznivo. Od tod potem združitev izvršitvenih ravnanj v prenovljenem kaznivem dejanju zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva po prvem odstavku 246. člena KZ-1 (Ur. l. RS št. 39/2009), pri katerem je pravzaprav vseeno, za koga oziroma komu je bila premoženjska korist pridobljena.
preizkus terjatev – legitimacija za vložitev pritožbe – dodatni preizkus terjatev – postopek osebnega stečaja
Pritožba sme biti vložena le zoper odločitve, vsebovane v sklepu o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic. To pomeni, da upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev (še pred tem pa ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev), s pritožbo ne more več izpodbijati pravilnosti podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu preizkušenih terjatev. Ni mogoče, da bi preizkus terjatev vseboval kasneje prijavljeno terjatev in ločitveno pravico. Seveda tudi ni mogoče, da bi se po izdelavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev prijavljena terjatev in ločitvena pravica nato kar vnesla v končni seznam preizkušenih terjatev. Tako preskakovanje faz preizkusa ni mogoče.
V obravnavani zadevi je izpolnjen dejanski stan iz 1. alinee 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1. Pri tožnici je od spornega dne dalje podana popolna izguba delovne zmožnosti, zato je z izpodbijano sodbo zakonito razvrščena v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji je v skladu z 2. odstavkom 163. člena ZPIZ-1 od prvega naslednjega meseca dalje zakonito priznana tudi pravica do invalidske pokojnine.
Pri tožniku ne gre za takšno zdravstveno stanje, zaradi katerega bi bila pri njem delovna zmožnost popolnoma izgubljena in ne bi bilo več preostale delovne zmožnosti. Zato njegov tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
plačilo sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev – prepozno plačilo sodne takse – posebna vrnitev v prejšnje stanje
Za vprašanje pravočasne izpolnitve taksne obveznosti ni pomembno, ali je stranka sodno takso morebiti plačala kasneje, saj mora biti taksa plačana pravočasno. Prepozno plačana taksa se namreč obravnava enako kot da ni plačana, na kar je bil pritožnik izrecno opozorjen.
invalidnost III. kategorije - bolezen - pravica do premestitve
Po 3. odstavku 60. člena ZPIZ-1 se kot svoj poklic šteje delo na delovnem mestu, na katero je zavarovanec razporejen in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami. Zato pri ocenjevanju preostale delovne zmožnosti ni odločilno zgolj delo, ki ga je posamezni zavarovanec nazadnje opravljal, niti ni odločilna le izobrazba, ampak je pri presoji pojma „svoj poklic“ potrebno upoštevati celotno definicijo, določeno v 3. odstavku 60. člena ZPIZ-1 in zadevo obravnavati kompleksno.
ZPIZ-1 v 91. členu med drugim določa, da pravico do premestitve pridobi zavarovanec s III. kategorijo invalidnosti, če še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen. Sodišče prve stopnje bi moralo v skladu z 2. odstavkom 81. člena ZDSS-1, ki mu nalaga dolžnost, da meritorno odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi, v kolikor ugodi tožbenemu zahtevku in izpodbijani upravni akt odpravi, hkrati odločiti tudi o pravici do premestitve, saj je tožnik navedeno pravico, glede na ugotovljeno III. kategorijo invalidnosti, pridobil.
razpisan narok – preložitev naroka – predlog za preložitev naroka - upravičeni razlogi za preložitev naroka – obvestilo
Dokler razpisani narok ni preklican, velja, da se bo opravil, zato sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno obveščati tožnice, da narok ne bo preklican.
plačilo sodne takse v zapuščinskem postopku - odmera takse dediču
Napačno dedič meni, da bi sodišče moralo takso za zapuščino porazdeliti med dediče upoštevaje vrednostni rezultat njihovega dednega dogovora.
Odločilno je namreč sorazmerje podedovanega premoženje. Kako so si ga (po dedovanju) dediči sporazumno razdelili (z dednim dogovorom), pa na taksno obveznost posameznega izmed njih več ne vpliva; kvečjemu bi se med seboj lahko dogovorili tudi o tem.
ZIZ člen 72, 72/2, 167. ZIZ-J člen 82, 82/1, 82/3.
novela ZIZ-J - prehodne določbe - odlog izvršbe na predlog upnika z dolžnikovim soglasjem - postopek - uporaba prava
Določba tretjega odstavka 82. člena ZIZ-J dejansko določa, da se postopek dokonča po določbah dosedaj veljavnega zakona, če je v izvršbi na nepremičnino do uveljavitve tega zakona že bila izdana odredba o prodaji.
Vendar je potrebno navedeno določbo razlagati v povezavi z določbo prvega odstavka 82. člena ZIZ-J, saj gre za razmerje specialne do splošne določbe in po kateri se splošne določbe postopka izvršbe in zavarovanja, v katerih so bili predlogi za odlog izvršbe vloženi pred uveljavitvijo spremenjenega ZIZ, nadaljujejo in dokončajo po določbah novega zakona. Tako velja tretji odstavek istega člena le glede veljavnosti določb, ki določajo postopek oprave izvršbe na nepremičnine iz 13. poglavja ZIZ, kar pomeni ugotovitev vrednosti nepremičnine, njeno prodajo in poplačilo upnika iz zneska dobljenega s prodajo, kot jih določa določba 167. člena ZIZ.
Neutemeljeno pritožbo upnika je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo, potem ko tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ.
plačilo predujma - rok - podaljšanje roka - proračunski porabnik
Čeprav je upnik proračunski porabnik in mora spoštovati pravila ZIPRS1415 za izvrševanje proračuna, ga to ne odvezuje obveznosti iz drugega odstavka 110. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Tako kot vsaka druga stranka mora tudi upnik Republika Slovenija v predlogu za podaljšanje roka za plačilo predujma zatrjevati obstoj upravičenih razlogov.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - obrazec ZST-1 - denarna socialna pomoč - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - naknadna pridobitev pravice - dopolnitev predloga - dopustna pritožbena novota - ugotavljanje premoženjskega stanja
V primeru, ko stranka prejema denarno socialno pomoč na podlagi odločbe pristojnega organa, je avtomatično upravičena do oprostitve plačila sodnih taks v celoti, njeno premoženjsko stanje pa se posebej ne ugotavlja.
Ker je bilo dolžnikovi vlogi za dodelitev denarne socialne pomoči naknadno ugodeno (to vlogo pa je vložil že pred dopolnitvijo predloga za taksno oprostitev), dolžniku k predlogu za oprostitev plačila sodnih taks oz. k njegovi dopolnitvi ni bilo treba priložiti izjave o premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1.