ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082464
OZ člen 131, 131/1, 179. ZPP člen 7, 214, 214/2.
relativna bistvena kršitev – prerekanje trditev – odškodninska odgovornost – protipravnost ravnanja – razžalitev dobrega imena in časti – poseg v pravico do zasebnosti
Ni treba, da obrazložena izjava stranke časovno sledi navedbam nasprotne stranke, če smiselno prerekanje dejstev izhaja že iz strankinih predhodnih vlog.
V teoriji in sodni praksi slovenskih sodišč in ESČP se je izoblikovalo stališče, da je pri posegih v čast in dobro ime treba razlikovati med objavo dejstev in objavo mnenj. Pri dejstvih je pomembno, ali so resnična ali ne. Protipravnosti ni, če toženec dokaže resničnost objavljenih dejstev, pri objavljenih neresničnih dejstvih pa, da je imel utemeljen razlog verjeti v njihovo resničnost. Nasprotno pri mnenjih ni mogoče presojati njihove (ne)resničnosti, ampak je protipravnost izključena, če toženec dokaže, da ni imel zaničevalnega namena. Vseeno pa mora, po stališču ESČP, vrednostna sodba imeti nekaj podlage v dejstvih.
Kljub temu, da je tožeča stranka porabnica javnih sredstev in da jo zavezujejo javnopravni predpisi v zvezi z upravljanjem premoženja, ne more sama spreminjati višine najemnine, ki je določena z najemno pogodbo, temveč lahko pride do zvišanja najemnine le v primeru soglasja volj obeh pogodbenih strank.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZTP člen 3.
tajni podatki - sodba - obrazložitev - ustavna odločba - pravica do sodnega varstva - bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - preizkus sodbe
Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo pravila pravdnega postopka. Podana je kršitev iz 8. točke 339. člena ZPP (pravdnim strankam z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem) in iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (izpodbijana sodba ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti), ker je del obrazložitve sodbe označilo kot „interno“ in ga ni vročilo strankam. Sodišče prve stopnje je obravnavalo določene podatke, ki jih je tožena stranka na podlagi ZTP obravnavala kot tajne podatke s stopnjo „interno“, pri čemer podatek določi za tajnega ob pogojih in na način, določen s tem zakonom, pooblaščena oseba. Sodnik ima v zvezi z opravljanjem svoje funkcije dostop do tajnih podatkov, vendar tajnih podatkov ne določa, kot je to v predmetni zadevi storilo sodišče prve stopnje in postopek vodilo na način, da je strankam odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, pri čemer sta sodba in sklep v celoti označena s stopnjo „INTERNO“ in vložena v zapečateno kuverto. ZPP določa, kaj mora vsebovati sodba in ne določa izjeme, v skladu s katero bi pisni odpravek sodbe ne vseboval obrazložitve.
Sodišče prve stopnje bi moralo voditi postopek s pravilnim upoštevanjem tajnosti podatkov in zagotavljanjem sodnega varstva pravic strank. Način obravnavanja sodišča prve stopnje je bil prekomeren. Sodišče prve stopnje bi lahko podatke, ki so označeni s stopnjo „INTERNO“, obravnavalo na način, da bi v sodbi obrazložilo na primer: formacija št. 1, formacija št. 2, formacija št. 3 in na primer kraj A, kraj B, kraj C ali podobno, s čemer bi v zadostni meri varovalo tajne podatke, na sami glavni obravnavi pa bi z obema strankama razčistilo, ali so podatki označeni s stopnjo „INTERNO“ sporni, glede na predloženo ostalo listinsko dokumentacijo, ki ni označena s stopnjo tajnosti. Sodišče prve stopnje bi moralo izključiti javnost in senat in stranke opozoriti, da gre za tajne podatke, katere morajo vsi, ki so seznanjeni z njimi, kot takšne varovati.
zavrženje tožbe - odškodninska odgovornost delodajalca - neizbran kandidat - diskriminacija - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - pogodba o zaposlitvi za določen čas
Tožnica je imela s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Tožnici je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo z iztekom te pogodbe. Tožnica je v postopku zatrjevala, da je bila s strani tožene stranke diskriminirana, ker z njo ni bila sklenjena nova pogodba o zaposlitvi za določen čas za dobo petih let (tako kot je bila sklenjena z nekaterimi njenimi sodelavci), zato je pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da tožnica v tem individualnem delovnem sporu zahteva sodno varstvo kot neizbrani kandidat.
Tožnica se je najkasneje z iztekom pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri toženi stranki seznanila z dejstvom, da tožena stranka z njo ne bo sklenila nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas, oziroma da ji pogodba o zaposlitvi za določen čas ne bo podaljšana za nadaljnjih pet let. S tem dnem je bila seznanjena tudi z domnevno kršitvijo zakonske prepovedi diskriminacije pri izbiri. Ker je tožbo za plačilo odškodnine zaradi škode, ki naj bi ji nastala zato, ker tožena stranka z njo ni sklenila nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas, vložila po izteku 30-dnevnega materialnega prekluzivnega roka iz člena 204/5 ZDR, jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
odstop terjatve – pravno nasledstvo – prenehanje pravne osebe – izbris iz sodnega registra – zavrženje tožbe
Kadar med pravdo pride do odtujitve stvari (odstopa terjatve), o kateri teče pravda, in s tem do materialnopravnega nasledstva, je procesno nasledstvo možno zgolj, če v to privolita obe stranki.
odškodnina - solidarna odgovornost - solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del
Kolikor bi solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del zamejila le na neposredni pogodbeni stranki, tedaj bi ne bilo potrebno uporabljati pojma izvajalec del, ki ni vselej in nujno le podjemnik, torej pogodbena stranka. Določbo o solidarni odgovornosti je namreč potrebno razumeti tako, da določa solidarno odgovornost naročitelja del, če je izvajalec del odgovoren za nastalo škodo, pri tem pa je pravno odločilno, da je ta izvajalec deloval v okviru naročila naročitelja del, ne pa nujno v neposrednem pogodbenem razmerju z naročiteljem del.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 257.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - policist - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradih pravic
Tožnik (kriminalist) je preiskoval kaznivo dejanje tatvine osebnega avtomobila. Toženi stranki je zamolčal del informacij in sodeloval pri odkupu ukradenega vozila oz. dogovarjanju v zvezi s tem. S tem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082919
ZM člen 15, 67. OZ člen 217. ZPP člen 437, 437/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – verodostojna listina – menica – predložitev originala menice – poroštvo
Predložitev menice je materialna predpostavka za utemeljenost zahtevka na plačilo menične vsote.
Tožena stranka je na naroku za glavno obravnavo ugovarjala ustreznosti verodostojne listine (menice), na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi. S tem je smiselno zatrjevala, da ni bilo zakonskih pogojev za izdajo sklepa o izvršbi. Po prvem odstavku 437. člena ZPP mora sodišče, če ugotovi, da je takšen ugovor utemeljen, sklep o izvršbi s sklepom razveljaviti in po pravnomočnosti tega sklepa začeti z obravnavanjem glavne stvari.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti
Sodišče prve stopnje je izhajalo z zmotnega stališča, da tožena stranka tožniku v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bi smela očitati konkretnih napak in nepravilnosti, ker bi to lahko bil le predmet odpovedi iz razloga nesposobnosti po 3. alineji 1. odstavka 88. člena ZDR, ne pa razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Zaradi takšnega zmotnega stališča sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali so očitki, navedeni v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, resnični.
Tudi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela velja splošna določba 2. odstavka 86. člena ZDR o tem, da mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti odpovedni razlog ter opozoriti delavca na pravno varstvo in na njegove pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Pisna obrazložitev ni ustrezna, če je v njej navedeno le, da je odpoved podana zaradi negativne ocene poskusnega dela, temveč mora biti bodisi v odpovedi bodisi v oceni poskusnega dela tudi dovolj konkretno navedeno, zakaj je bilo poskusno delo negativno ocenjeno.
Inšpekcijski postopek ni razlog za prekinitev postopka za razdelitev solastne nepremičnine. Ne ZNP ne SPZ ne postavljata pogoja, da mora biti predmet delitve v prostor umeščen skladno z upravnimi dovoljenji. Sodišče razdeli nepremičnino v stanju, v kakršnem je.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013487
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1. ZPrCP člen 3.
vmesna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - motorne sani - posebna prevozna sredstva - zavarovalnica
Tožnik (žičničar - strežnik) je spornega dne skupaj s sodelavcem z motornimi sanmi pregledoval progo na smučišču. Med vožnjo so motorne sani zdrsnile nazaj na stran proge in padle v globel, pri čemer je tožnik iz njih izskočil, začel drseti po snegu, nakar je zadel smreko in se poškodoval. Tožnik je v konkretnem primeru, ko je v zadnjem hipu odskočil iz premikajočih se sani, storil vse, da bi nesrečo preprečil oz. vsaj zmanjšal posledice, zato mu ni mogoče očitati soprispevka k nastali škodi.
Prvo (delodajalec) in drugotožena (zavarovalnica) stranka sta imeli glede uporabe motornih vozil sklenjeno zavarovanje civilne odgovornosti po zavarovalni polici, katere sestavni del so tudi Splošni pogoji. Vendar Splošni pogoji v svojih določbah ne opredeljujejo pojma kopensko motorno vozilo, kar pomeni, da je potrebno uvrstiti motorne sani med posebna prevozna sredstva po snegu oz. drugi drseči površini. To pa ni značilnost kopenskih motornih vozil, ki so namenjena predvsem za vožnjo po asfaltni ali peščeni površini. Zato po določbi 8. točke 3. odstavka 3. člena Splošnih pogojev ni izključena odgovornost drugotožene stranke za škodo, nastalo v tožnikovem primeru.
Ni sporno, da je tožnik kot samostojni podjetnik v letih 2009 in 2010 izvedel krovsko kleparska dela na stanovanjski hiši prvega toženca, sporno pa je, ali je ta dela naročila družba F., d.o.o. ali toženec (sicer v relevantnem obdobju tudi direktor in solastnik omenjene družbe).
vzpostavitev etažne lastnine - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003
Sodišče je pri odločanju sicer vezano na odločbo o določitvi funkcionalnega zemljišča, vendar ni nujno, da bi bilo s takšno odločbo funkcionalno zemljišče določeno že v celoti. V vsakem primeru posebej je namreč treba preučiti, kaj (oziroma o čem) je bilo z upravno odločbo že odločeno in na kaj je potemtakem sodišče vezano.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076934
SPZ člen 77, 77/2. ZPP člen 8.
sodni postopek za ureditev meje - močnejša pravica – dokazna ocena – izpodbijanje dokazne ocene
Zaključka o uživanju spornega prostora s strani nasprotnih udeležencev, pritožba ne uspe izpodbiti z neopredeljenim sklicevanje na posamezne dele izpovedb prič. Poleg tega, da so bile zaslišane še druge priče, katerih izpovedbe ne omenjata, je bolj pomembno, da takšno izpostavljanje zgolj določenih fragmentov posamezne izpovedbe (ne oziraje se na njeno celoto) samo po sebi ni prepričljivo. Poleg tega pritožnika niti ne pojasnita, kakšen vpliv naj bi deli izpovedb, na katere se sklicujeta, imeli na vprašanje pravilnosti (zakonitosti) izpodbijane odločitve.
URS člen 22. ZIZ člen 178, 178/4, 181, 181/1, 183, 189. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
sklep o domiku - kršitev pravil prodaje - sprememba vrednosti nepremičnine - predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine - javna dražba - prodajni narok - ugotovitev drugačne vrednosti nepremičnine na naroku za javno dražbo - pravica do enakega varstva pravic - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave
Na zakonitost tretje javne dražbe ne vpliva dejstvo, da je vložil prvi upnik predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine in cenitev pet mesecev pred izdajo odredbe za tretjo javno dražbo.
Sodišče prve stopnje je v odredbi o prodaji pravilno navedlo vrednost nepremičnine, ki je bila ugotovljena s sklepom sodišča z dne 21. 10. 2008, ki je postal pravnomočen 25. 2. 2009, in ne vrednosti, kot izhaja iz predloga prvega upnika za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine.
Na naroku za tretjo javno je sodišče dražbo razpravljalo o ponovni ugotovitvi vrednosti nepremičnine, tako da je imel šesti upnik na naroku možnost, da se opredeli do predloga prvega upnika za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine. Šesti upnik se tega naroka ni udeležil, zato sodišče ni kršilo načela kontradiktornosti, ko mu ni vročilo predloga prvega upnika za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine. Z vročitvijo odredbe o prodaji mu je, upoštevajoč tudi stališče Ustavnega sodišča Republike Slovenije v odločbi opr. št. Up 419/10 z dne 2. 12. 2010, omogočilo izvajanje njegove pravice do izjave.
ZIZ člen 166, 166/2, 178, 178/2, 179, 179/1. ZPUZSO člen 7, 39, 39, 39/1, 39/1-8. ZS člen 24, 24/1 114, 114/3, 113/4.
cenitev nepremičnin - pripombe na izvedensko mnenje - prekluzija - krajevna pristojnost - dovolitev izvršbe na nepremičnine - pristojnost za izvršbo - območje sodnega okraja
Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je v skladu s tretjim odstavkom 114. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) določeno s katastrskimi občinami. Katastrske občine, ki spadajo pod določen sodni okraj, so še vedno določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter o območjih občin (v nadaljevanju ZPUZSO). Pritožnik bi moral svoje nestrinjanje z ocenjeno vrednostjo kakor tudi s postopkom in metodami cenitve jasno izraziti v pripombah na cenitvi, k podaji katerih je bil s strani sodišča prve stopnje ustrezno pozvan, pa pozivom sodišča prve stopnje ni sledil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0082940
ZPP člen 8, 67, 72, 72/2, 124, 254, 254/3, 313. ZTLR člen 28, 28/4. ZZK-1 člen 125.
dokaz z izvedencem – predlog za postavitev novega izvedenca – nepravilen zapisnik o glavni obravnavi – podpis zapisnika – izločitev sodnika – izločitev sodišča – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje
Nezadovoljstvo stranke z izvedenskim mnenjem ni razlog za angažiranje drugega izvedenca. Za to se lahko sodišče odloči le, če so v izvedenskem mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa pomanjkljivosti in dvomov ni mogoče odpraviti z zaslišanjem izvedenca.
Zoper vsebino zapisnika je potrebno ugovarjati takoj na naroku, zadnje sredstvo kontrole zapisnika je podpis.
Toženca sta nepremičnine priposestvovala še predno ju je tožnica začela opominjati, da nista njihova lastnika.
Ker se za pripoznavo zastaranih terjatev (odpoved zastaranju) zahteva posebna obličnost – pripoznava mora biti podana pisno – je pomembno tudi kdaj naj bi toženka terjatve pripoznala.
potrdilo o pravnomočnosti – potrdilo o izvršljivosti – predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti – fikcija vročitve – sprememba naslova – dejansko prebivališče
Fikcija vročitve sodnega pisanja v smislu 142. člena ZPP stranki ni mogoča na naslov, kjer se ta stranka dejansko ne nahaja, in za pravilnost fikcije vročitve ne zadostuje zgolj nemožnost sklepanja sodišča, da se je stranka z danega naslova odselila.