izterjava preživnine - polnoletnost preživljanca - obstoj izvršilnega naslova
Dolžnik je domnevo o obstoju terjatve - izvršilnega naslova po polnoletnosti upnice, obrazloženo izpodbil z navedbami, da se upnica ne šola redno in da upnica na CSD kljub pozivu ni predložila potrdila o vpisu. Šolanje terja trditveno in seveda dokazno podlago, ki jo mora v primeru ugovora navesti in izpolniti preživninski upravičenec (tretji odstavek 58. člena ZIZ).
obstoj delovnega razmerja - obseg dela - javni zavod
Zgolj iz razloga, ker je bil tožnikov delovni čas pri toženi stranki krajši od polnega delovnega časa, ki so ga imeli drugi zaposleni novinarji, še ni mogoče zaključiti, da njegovo pogodbeno razmerje ni vsebovalo elementov delovnega razmerja. Tožnik bi nenazadnje lahko imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, zato primerjava obsega tožnikovega dela z ostalimi zaposlenimi novinarji ni relevantna.
Zmotno je razlogovanje sodišča prve stopnje, da zaradi narave dela in dejstva, da je tožena stranka javni zavod posebnega nacionalnega pomena, dela ni mogoče opravljati drugače kot v prostorih tožene stranke in v skladu z navodili urednikov oddaje. Navedeno sicer drži, vendar to tožene stranke še ne opravičuje, da z osebo, ki zanjo opravlja določeno delo, njuno razmerje pa ima elemente delovnega razmerja, ne sklene pogodbe o zaposlitvi. V primeru, da ima pogodbeno razmerje elemente delovnega razmerja, se mora skleniti pogodba o zaposlitvi. To velja tudi za toženo stranko, čeprav je javni zavod posebnega nacionalnega pomena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006083
KZ-1 člen 68, 68/1, 220. ZKP člen 144, 144-6, 355, 355/2, 371, 371/1-5, 371/1-7, 371/1-11, 372, 372-1, 372-5.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – predlog upravičenega oškodovanca – nepopolna rešitev predmeta obtožbe – nerazumljiv izrek – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – poškodovanje tuje stvari – zakonski znaki kaznivega dejanja – način poškodovanja – posledica poškodovanja – odločba o kazenski sankciji – sodni opomin - pogojna obsodba – posebni pogoj – premoženjskopravni zahtevek – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožnik nima prav. Oškodovanec je tisti, kateremu je kakršnakoli njegova osebna ali premoženjska pravica s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena (6. alineja 144. člena ZKP). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v obravnavanem obdobju D.D., s.p. imel sklenjeno najemno pogodbo za gostinski objekt H.F., stoječ na parc. št. 105/1, do katere je imel za potrebe dostopa in dovoza do hotela pravico uporabe nepremičnin št. 106/1 in 106/2 k.o. P. ter da je bil tudi posestnik nepremičnine na kateri je bila postavljena obravnavana zapornica, ki jo je slednji, ko je bila zaradi obravnavanega dejanja poškodovana, tudi popravil. Glede na določbo 8. člena SPZ štejejo za sestavine nepremičnine le tisti objekti, ki so z nepremičnino po svojem namenu trajno povezani. Na takšen trajni namen glede na ugotovljeno dejansko stanje ni mogoče sklepati v primeru postavitve zapornice (rampe) na zemljišču, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila obravnavana zapornica v razmerju do obdolženca tuja stvar in dejstvo, ki zadeva lastništvo zemljišča za takšno presojo ni odločilno (podobno sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 204/2008 z dne 26.6.2008).
Pritožnik pa ima prav, ko uveljavlja kršitev iz 5. točke 372. člena ZKP, ki se kaže v tem, ko je sodišče prve stopnje v okviru izrečene pogojne obsodbe obdolžencu naložilo izpolnitev nadaljnjega pogoja, da oškodovancu povrne škodo v višini 1.000,00 EUR, čeprav oškodovanec premoženjskopravnega zahtevka ni vložil. Pritožnik ima prav, da je določitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi vezana na prisojeni premoženjskopravni zahtevek, tega pa oškodovanec v obravnavani kazenski zadevi ni podal. Sodišče o neobstoječem premoženjskopravnem zahtevku ne more odločati in posledično v pogojni obsodbi ne more izreči dodatnega pogoja povrnitve škode oškodovancu. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v odločbo o kazenski sankciji poseglo tako, da se dodatni pogoj povrnitve škode, ki ga je sodišče prve stopnje v okviru pogojne obsodbe naložilo obdolžencu, ne določi.
Glede na to, da so bile do ZPOMZO-1 zamudne obresti konformne zaradi predpisanega TOM, je z uveljavitvijo ZPOMZO-1, ki TOM več ne določa, odpadla podlaga za konformni način izračunavanja obresti, čemur je sledila sodna praksa (tako je zastavljen tudi program za izračun zamudnih obresti, ki ga je verificiralo Vrhovno sodišče Republike Slovenije). Če je bila podlaga za konformne zamudne obresti, in posledično za konformni način izračunavanja, TOM, ki pa je bila do ZPOMZO-1 iz obrestovanja odškodninskih terjatev oziroma obveznosti izključena glede na prej navedeni določbi ZOR oziroma OZ in sprejeto načelno pravno mnenje, ni materialnopravne podlage za opredelitev zamudnih obresti od teh terjatev oziroma obveznosti kot konformne in za njihov izračun po konformni metodi. Odškodninske terjatve oziroma obveznosti se do uveljavitve ZPOMZO-1 namreč obrestujejo zgolj po v času do ZPOMZO-1 predpisani realni obrestni meri zamudnih obresti (13,5 odstotnih točk, kot sta to upoštevali tudi stranki tega izvršilnega postopka ob izračunu zamudnih obresti).
Nadaljevanje obrestovanja povečane glavnice (s pripisanimi obrestmi) od 28. 6. 2003 dalje bi pomenilo dopustitev obrestovanja obresti brez zakonske podlage. Višje sodišče glede na navedeno pritrjuje pritožbenemu stališču, da ni materialnopravne podlage za izračun obresti od 28. 6. 2003 tudi od obresti, ki so do takrat natekle. Meni tudi, da ni niti podlage za uporabo konformnega načina obrestovanja do vključno 27. 6. 2003, prav iz razloga, iz katerega so bile za odškodninske terjatve prisojene zamudne obresti v višini obrestne mere zamudnih obresti, zmanjšane za TOM.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 358.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - goljufija - policist - rok za podajo odpovedi - oprostilna sodba
Tožnik (pomočnik kimandirja) je v času, ko bi moral biti na delu pri toženi stranki, opravljal delo inštruktorja v avtošoli. S svojim ravnanjem je izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 211. člena KZ-1, zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Tožnika je bil v kazenskem postopku oproščen obtožbe, da je v pretežnem delu z istimi ravnanji, ki se mu očitajo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, storil kaznivo dejanje goljufije po 1. odstavku 211. člena KZ-1. Vendar pa delovno sodišče v sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi ravnanj, ki imajo vse znake kaznivega dejanja, ni vezano na pravnomočno oprostilno sodbo, temveč le na pravnomočno obsodilno sodbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO – STVARNO PRAVO
VSL0082995
ZPP člen 95, 95/1, 95/1-4. ZOdv člen 16. ZKZ člen 19, 20, 20/7, 22. SPZ člen 43, 43/2, 93. OZ člen 583, 583/3, 604, 604/4. ODZ člen 974.
varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek – upravičenost do posesti – promet s kmetijskimi zemljišči – predpogodba – ničnost pravnega posla – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – dobroverna lastniška posest – prekarij – pooblastilo substitucijskega odvetnika
S tem, ko se je izjalovil namen pogodbenikov za sklenitev kupoprodajne pogodbe, je nastopila obveznost tožene stranke na vrnitev zemljišča tožeči stranki. Tudi če bi imel dogovor o uporabi, ki sta ga za izvedbo kupoprodajne pogodbe sklenili pravdni stranki samostojno obligacijskopravno veljavo, bi ga bilo mogoče šteti za prekarij, torej posebno vrsto posodbe, kjer je dovoljena uporaba do preklica. Prekarij pa omogoča tožeči stranki, da od tožene stranke kadarkoli zahteva vrnitev nepremičnine.
Po zavarovalni pogodbi je bila tožeča stranka dolžna nuditi toženi stranki zavarovalno kritje ves čas trajanja pogodbenega razmerja (od 27. 12. 2011 do 31. 12. 2012), tožena stranka pa je bila dolžna plačati tožeči stranki zavarovalno premijo v skupnem znesku 13.740,91 EUR (njeno plačilo je bilo razdeljeno na 6 obrokov po 2.290,15 EUR, ki so dospeli v plačilo drugega dne v vsakem mesecu od februarja do julija 2012). Pogodba je bila sklenjena 17. 1. 2012 (pred začetkom postopka prisilne poravnave 16. 4. 2012), do začetka tega postopka pa nobena pogodbena stranka ni v celoti izpolnila svoje obveznosti glede izpolnitvenega ravnanja na podlagi zavarovalne pogodbe (2. odstavek 24. člena ZFPPIPP). Tožena stranka je plačala le prve tri obroke zavarovalne premije in je zato dolgovala še zadnje tri obroke, tožeča stranka pa je bila dolžna nuditi toženi stranki zavarovalno kritje še za preostalo obdobje dogovorjenega zavarovalnega razmerja (od 16. 4. 2012 do 31. 12. 2012).
Ker je bil ob začetku postopka prisilne poravnave nad toženo stranko izpolnjen dejanski stan iz 2. odstavka 24. člena ZFPPIPP in ker tožena stranka ni izkoristila odstopnega upravičenja iz 166. člena tega zakona, sklep o potrditvi prisilne poravnave St 756/2012 z dne 22. 11. 2012 v ničemer ne vpliva na vtoževano terjatev tožeče stranke (165. člen ZFPPIPP).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSM0022441
ZKP člen 378. ZP-1 člen 67, 67/1. ZPrCP člen 56, 56/1, 56/1-3, 56/3. ZVCP-1 člen 130, 130/2, 130/4, 130/4-c.
vključevanje v cestni promet - vožnja pod vplivom alkohola - smiselna uporaba določb ZKP v prekrškovnem postopku - obvestilo stranke o seji senata pritožbenega sodišča - graja dokazne ocene - prekluzija glede navajanja dejstev
Določba prvega odstavka 378. člena ZKP se (smiselno) ne uporablja v prekrškovnih postopkih, saj procesna določba prvega odstavka 67. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) v dvanajstih alinejah predpisuje, kdaj se v primeru, ko z ZP-1 ni drugače določeno, v rednem postopku smiselno uporabljajo določbe ZKP in med te izjeme ne sodi odločanje višjega sodišča ter je po načelu analogije iz kazenskega postopka v postopku o prekršku za zavarovanje obdolženčeve pravice do obrambe oziroma kontradiktornosti postopka mogoče uporabiti kvečjemu obveznost pritožbenega sodišča iz 445. člena ZKP, ki se nanaša na skrajšani postopek in pri čemer sodišče druge stopnje o pritožbi zoper sodbo, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje po skrajšanem postopku, obvesti stranki o seji svojega senata samo, če predsednik senata ali senat spozna, da bi bila navzočnost strank koristna za razjasnitev stvari.
Odpoved pravici do odpravnine in njenemu izplačilu predstavlja nedopustno razpolaganje s pravicami iz delovnega razmerja in je v nasprotju s prisilnim predpisom – 109. členom ZDR. Zato je takšna odpoved pravici nična.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0082484
ZDen člen 72, 72/2, 78, 78/2. OZ člen 335, 335/1. URS člen 26, 26/1.
odgovornost države – napaka pri vodenju denacionalizacijskega postopka – zastaranje – začetek teka zastaranja – prehod denacionaliziranega premoženja na dediče – pravnomočnost odločbe o denacionalizaciji – sosporništvo na aktivni strani – dediščinska skupnost
V tej pravdi tožniki ne uveljavljajo zahtevka zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja, temveč škodo, ki jim je nastala zaradi izgube možnosti uveljavljanja tega zahtevka od uveljavitve ZDen do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, s katerim bi zaradi njegove specifične narave v primeru vrnitve nepremičnine v naravi nedvomno uspeli.
Zastaranje odškodninske terjatve zoper državo zaradi napake upravnega organa v denacionalizacijskem postopku teče od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji.
začasna odredba – pogoji za izdajo – zavarovanje nedenarne terjatve – odgovor na ugovor – vročitev odgovora – pravna sredstva postopku zavarovanja terjatev
Čeprav mora upnik v odgovoru na ugovor navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične, zakon ne predvideva nadaljnjega ugovora dolžnika na tako upnikovo vlogo, zato vročitev odgovora tožencem ni bila potrebna. Odgovor na ugovor tudi ni vseboval trditev in dokaznih predlogov, do katerih se toženci (dolžniki) še niso imeli možnosti opredeliti in kaj drugega toženci tudi niso izkazali.
ZDR člen 7, 7/2, 109, 109/1, 109/2, 109/4. ZKol člen 4. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 40, 40/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina
Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije je v prvem odstavku 40. člena določala, da je odpravnina delavca zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko višja od desetkratnika osnove, kot jo določa zakon, če je višji znesek odpravnine izračunan v skladu z zakonom. Ob upoštevanju osnove, ki v tožničinem primeru znaša 1.390,48 EUR, ter dolžine delovne dobe v trajanju 34 let, odpravnina na podlagi prvega in drugega odstavka 109. člena ZDR znaša 15.758,85 EUR in jo mora tožena stranka izplačati v tem, višjem znesku (drugi odstavek 7. člena ZDR in 4. člen ZKolP). Tako dobljeni znesek odpravnine je izračunan v skladu z zakonom, saj dosojena razlika v odpravnini v znesku 2.175,25 EUR predstavlja razliko med izplačanim 10-kratnikom osnove in pripadajočo odpravnino po 1. in 2. odst. 109. člena ZDR.
pridobitev lastninske pravice na premičnini - pogoji - pravni posel - izročitev v posest - dejansko oblast
Ker morata biti oba pogoja za pridobitev lastninske pravice na premičnin, to je pravni naslov in pridobitveni način, izpolnjena kumulativno, ima za posledico nepridobitve lastninske pravice že izostanek enega izmed obeh pogojev. Povedano drugače, lastninske pravice na premičnini ni možno pridobiti, če ni potrebnega pravnega naslova za njeno pridobitev in če obenem premičnina pridobitelju ni izročena v posest.
Tožnik je fizično napadel toženi stranki. Ker so prej živeli v isti hiši, saj gre za sina in starša, sta imela toženca na voljo reakcijo na odvzem mirne posesti uživanja hiše, možnost fizičnega protinapada ali izselitve iz hiše. Ker gre za starejši osebi, tožnik pa je mlajši in močnejši, sta se toženca utemeljeno poslužila samopomoči in zamenjala ključavnice.
ZIZ člen 2, 2/2. ZFPPIPP člen 21, 21/1, 132, 132/1, 390, 390/1, 407, 407/1, 408, 408/2, 409, 409/1.
izvršba po uradni dolžnosti – odvzem protipravne premoženjske koristi – osebni stečaj – odpust obveznosti
Sklep o odpustu obveznosti je konstitutivne narave, saj do odpusta obveznosti pride šele s sklepom o odpustu obveznosti, šele s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti pa tudi preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, na katero odpust obveznosti učinkuje. Trenutek, ki je odločilen za presojo, katero materialno določbo ZFPPIPP mora sodišče uporabiti, torej ni trenutek začetka postopka osebnega stečaja, kot neutemeljeno navaja pritožba, temveč trenutek izdaje sklepa o odpustu obveznosti.
Za izterjavo s kaznivim dejanjem pridobljene premoženjske koristi kot izjeme po 2. odstavku 408. člena ZFPPIPP se izvršilni postopek kljub odpustu obveznosti lahko nadaljuje.
pogodba o finančnem leasingu – izvedba predlaganih dokazov
Leasingodajalec mora pri prodaji predmeta leasinga ravnati kot dober gospodar ter zanj iztržiti čim višjo tržno vrednost, saj je po pogodbi upravičen terjati od leasingojemalca celotno plačilo zapadlih in nezapadlih obrokov, zmanjšanih za vrednost vozila. Tožencem, ki pravočasno predlagajo dokaz z izvedencem cenilcem za predmet leasinga, mora biti izvedba tega dokaza omogočena, saj le tako lahko izkažejo morebitno neskladno ravnanje leasigodajalca.
Ker je tožečo stranko na glavni obravnavi zastopala pooblaščenka - odvetnica in zahtevala povrnitev stroškov do konca glavne obravnave, mora sodišče odločiti tudi o teh priglašenih stroških.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013609
ZDR člen 184. OZ člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti
Pri tožnici je motena gibljivost ledvene hrbtenice, kar povzroča bolečine, to pa jo ovira pri vsakodnevnih aktivnostih kot so oblačenje, slačenje, obuvanje in sezuvanje čevljev, nadalje je ovirana pri izvajanju osebne higiene ter na sploh pri opravilih, ki zahtevajo prenašanje bremen, pripogibanje in dolgotrajno prisilno držo trupa. Pritožbeno sodišče soglaša z višino prisojene odškodnine (9.000,00 EUR) tožnici iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja splošnih življenjskih aktivnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0076243
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 921.
povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - plačilo zavarovalnine - strmoglavljenje letala - izguba zavarovalnic pravic - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme - odsotnost potrdila o usposobitvi za pilota zrakoplova - alkoholiziranost udeležencev - tehnično stanje zrakoplova - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Letalo, ki je bilo predmet zavarovalne pogodbe, je strmoglavilo, oba udeleženca letalske nesreče sta izgubila življenje. Pritrditi je tako sodišču prve stopnje, da je tožeči stranki uspelo dokazati, da je nastopil zavarovalni primer (tako imenovano materialno dokazno breme). S tem se je dokazno breme o nasprotnem prevalilo na toženo stranko (tako imenovano procesno dokazno breme), ki je zatrjevala, da je zavarovanec izgubil zavarovalne pravice (3. člen Splošnih pogojev), ker je letalo pilotiral M., ki ni imel potrdila o usposobitvi za pilota zrakoplova, ker v času škodnega dogodka tehnično stanje zrakoplova ni ustrezalo zakonskim predpisom in ker sta bila oba udeleženca letalske nesreče pod vplivom alkohola.