sklenitev najemne pogodbe po razvezi zakonske zveze – določitev najemnika neprofitnega stanovanja – nepravdni postopek – predlog
O sporu bivših zakoncev glede vprašanja, kdo bo ostal najemnik stanovanja po razvezi zakonske zveze, odloči sodišče v nepravdnem postopku. Za predlog zato zadošča zgolj opis razmerja, o katerem naj sodišče odloči, navedba dejstev, ki so pomembna za odločitev, in dokazov za ugotovitev teh dejstev. Predlagateljica torej ni bila dolžna podati izrecnega zahtevka in sodišče nanj tudi ne bi bilo vezano, če bi bil ta postavljen.
Drži sicer, da glede na vsebino poroštvene zaveze, ker iz te izhaja, da se je druga tožena stranka sicer zavezala leasingodajalcu izpolniti vsako veljavno in zapadlo obveznost glavnega dolžnika, vendar pa se je hkrati zavezala »plačati kar in kolikor se je glavni dolžnik zavezal z lizing pogodbo,« tožeča stranka zgolj iz naslova poroštvene zaveze druge tožene stranke z zahtevkom na izročitev sporne nepremičnine, saj bi tudi skladno s stališči pravne teorije v razmerju do poroka lahko uveljavljala kvečjemu zahtevek za povračilo škode, v kolikor glavni dolžnik svoje obveznosti po vrnitvi predmeta leasinga ne bi izpolnil, zoper to stranko ne bi uspela. Vendar pa velja pritožbi odvrniti, da tak zahtevek tožeča stranka zoper drugo toženo stranko utemeljeno uveljavlja že izhajajoč iz določbe 92. člena SPZ, skladno s katero lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013721
ZDR člen 43, 43/1, 184. OZ člen 131, 131/1. ZVZD-1 člen 5, 6, 11.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - protipravno ravnanje
Tožnica (čistilka) se je poškodovala pri čiščenju televizorjev. Tožnica očita prvo toženi stranki, da ji ni zagotovila varnega opravljanja dela. Razen pavšalnih očitkov, da televizor ni bil ustrezno pritrjen, ni zatrjevala ničesar drugega. To pa za zaključek o protipravnem ravnanju prvo tožene stranke ne zadostuje. Tožnica je bila usposobljena za svoje delo, za opravljanje svojega dela je imela zagotovljene pogoje, pri čemer bi morala poskrbeti tudi za lastno varnost ter pravilno izvedbo konkretnega dela. Zato prvo tožena stranka (tožničin delodajalec) ne more biti odgovorna za nastalo škodo tožnici.
lastnost zavarovanca - sprememba - lastnost zavarovanca - status zavarovanca - odvetniška dejavnost - odvetnik - polovični delovni čas - prijava spremembe zavarovanja
Za vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kot za spremembo v zavarovanju, je potrebna prijava na predpisanem M-3 obrazcu. V okoliščinah konkretnega primera, ko gre za spremembo v zavarovanju na temelju 1. odstavka 15. člena ZPIZ-1, je bil tožnik glede na 23. člen ZMEPIZ sam zavezanec za vložitev prijave o spremembi v zavarovanju.
Zgolj odločba Odvetniške zbornice, iz katere sicer izhaja, da je tožnik od določenega dne dalje odvetniško dejavnost odpravlja v polovičnem delovnem času, za določitev datuma spremembe lastnosti zavarovanca ne zadostuje.
ZMEPIZ člen 23, 23/1, 43, 46, 46/1, 50 ZPIZ-1 člen 7, 7/3, 13, 178.
načelo formalne legalitete - vpis delovne dobe v delovno knjižico - vpis v matično evidenco zavarovancev pri ZPIZ
Upnik ima pravico, da uveljavi in tudi prisilno izterja priznanje statusa zavarovanca, za čas, ko ni bil obvezno zavarovan na nobeni pravni podlagi, če je s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je v tem času pravna podlaga obstajala, prijave v zavarovanje pa ni bilo. Prav to (vpis delovne dobe v delovno knjižico, ki ga je s spremembo delovnopravne zakonodaje nadomestil vpis v matično evidenco zavarovancev pri Zavodu) je bilo dolžniku za upnika s pravnomočno sodbo tudi naloženo.
ZDR člen 54. ZJU člen 68, 68/1, 68/1-2, 68/1-3, 69.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - nadomeščanje začasno odsotnega delavca
Za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas je obstajal zakonit razlog za sklenitev, to je nadomeščanje začasno odsotne javne uslužbenke. Obstajal je tudi zakonit razlog za sklenitev druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas za obdobje treh mesecev (to je začasno povečan obseg dela). Zato tožbeni zahtevek, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in da še traja in da je tožnica pri toženi stranki zaposlena za nedoločen čas, ni utemeljen.
V času do izdaje izpodbijane odločbe pri tožniku še ni bila podana izguba delazmožnosti. Zato njegov tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen. Tožnik lahko v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja pri toženi stranki začne nov postopek za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.
ZPP člen 70, 70/1, 70/1-6, 109, 109/1, 339, 339/2, 339/2-2. ZDR člen 31, 32, 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 20, 204, 204/1, 205. ZPol člen 30.
vodenje postopka - nepristranskost - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje velike tatvine - policist - sostorilstvo
Pritožbeni očitek pristranskosti (6. točka prvega odstavka 70. člena ZPP) lahko stranka v pritožbi uveljavlja le, če je bil sodnik izločen, pa je kljub temu sodeloval pri izdaji sodbe (2. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Ker predsednica senata v konkretni zadevi ni bila izločena, njena izločitev pa ni bila niti zahtevana (72. člen ZPP), pritožbeni očitek pristranskosti in nekorektno vedenje na narokih za glavno obravnavo ni utemeljen.
Tožnica (policistka, ki je bila v času kršitve na poklicni rehabilitaciji) je spornega dne 91-letnemu znancu skupaj s svojim možem odsvojila 56.000,00 EUR v gotovini. S tem je naklepno huje kršila svoje delovnopravne obveznosti (30. člen ZPol, 31., 32. in 35. člen ZDR), kršitev pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja velike tatvine po 205. členu KZ-1. Zato je obstajal utemeljen razlog po 1. in 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pogodbo o poravnavi sklenejo osebe, med katerimi je spor ali negotovost glede kakšnega pravnega razmerja, z vzajemnimi popustitvami in na ta način prekinejo spor oziroma odpravijo negotovost ter določijo svoje vzajemne pravice in obveznosti.
IZVRŠILNO PRAVO – SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069124
ZST-1 člen11. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14.
oprostitev plačila sodnih taks – odlog plačila sodnih taks – odločanje v mejah postavljenih zahtevkov – trditveno in dokazno breme
Neutemeljene so dolžnikove pritožbene trditve, da bi sodišče moralo odločati tudi o predlogu dolžnika za odlog plačila sodne takse, ker po njegovi oceni predlog za oprostitev plačila sodne takse vedno vsebuje tudi podredni zahtevek za odlog plačila sodne takse. Sodišče vedno odloča zgolj v mejah postavljenega zahtevka stranke, kar pomeni, da sodišče ne sme odločati o nečem, česar stranka izrecno ni predlagala. Trditveno in dokazno breme o razlogih za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse je na stranki. Kadar stranka poda samo predlog za oprostitev plačila sodne takse in v ta namen predloži podatke o svojem premoženjskem stanju, mora sodišče pri odločanju o takšnem predlogu izhajati iz trditev v predlogu in dokazov, s katerimi stranka zatrjuje svoje slabo premoženjsko stanje, da bi bila upravičena do oprostitve plačila sodne takse. Podrejenega zahtevka za odlog plačila sodne takse dolžnik ni postavil in zato sodišče prve stopnje tudi ni dolžno odločati o zahtevku, ki ga ni.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014062
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Po navedbah v tožbi je do delovne nezgode prišlo, ko je tožniku pri opravljanju njegovih rednih delovnih nalog, pri dvigovanju palete s stroja, spodrsnilo na razmočenih in spolzkih tleh. Tožnik je v tožbi trdil, da je izgubil ravnotežje v trenutku, ko je v rokah držal paleto in hkrati je začutil močno in ostro bolečino v levem predelu boka. Paleta naj bi nenadoma zdrsnila proti njemu z delovnega stroja in ko jo je na hitro ujel oziroma zgrabil, da ne bi padla, se je poškodoval. Paleta, ki je predhodno že izpraznjena praznih steklenic (dimenzije 120 x 80 x 14,4 cm in teže 25 kg), ni nevarna stvar. Ročno odstranjevanje takšne palete v višini 60 cm ali 80 cm od tal, četudi je paleta mokra ali zaledenela in pri tem njena teža ne preseže 30 kg, ni nevarna dejavnost. Tožnikovo delo je bilo nadzor in upravljanje stroja za nakladanje in razkladanje zabojev. Gre za delo ob proizvodni liniji, ki je avtomatizirano in ne predstavlja povečane nevarnosti ali nevarne dejavnosti.
Če je do poškodbe dejansko prišlo na način, kot ga zatrjuje tožnik, da je sam dvignil in odstranil paleto s tekočega traku, je škoda tožniku nastala izključno zaradi ravnanja tožnika, ki ni upošteval navodil delodajalca, da je potrebno palete odstraniti s pomočjo sodelavca. S tem pa je tožnik kršil navodila delodajalca in pravila o varnem delu. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo odškodninski zahtevek tožnika, saj ta ni zadostil dokaznemu bremenu glede protipravnega ravnanja prvotožene stranke in ni z zadostno mero prepričljivosti izkazal nastanka škode ter vzročne zveze med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo.
Kar zadeva povrnitve lastnih sredstev, ki jih je tožnik vložil v obnovo terase v višini 27.300,00 EUR s pp, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ima tožnik sporno teraso, ki se nahaja pred tožnikovim gostinskim lokalom Gostilna I., v posesti in zato koristi od teh vlaganj uživa sam. Tožnikov verzijski zahtevek, s katerim od tožene stranke zahteva povrnitev vlaganj, za katere je povečal vrednost tuje nepremičnine, je iz tega razloga tudi po oceni pritožbenega sodišča preuranjen, saj glede na to, da ima tožnik sporno teraso še vedno v posesti in uporabi na podlagi veljavne zakupne pogodbe, do prehoda koristi od prikrajšanca na okoriščenca še ni moglo priti.
ZObr je v 2. odstavku 97.g člena določil, da se letni dopust zaradi socialnih ter zdravstvenih razmer in starosti lahko poveča do 5 dni, kar pomeni, da je z zakonom, ki velja za delavce na obrambnem področju določeno, koliko največ lahko znaša to povečanje. Sodišče prve stopnje je zato ob upoštevanju dejstva, da je ZObr v odnosu do ZDDO specialen predpis in obenem tudi kasnejši predpis pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da določba 8. člena Pravilnika tožene stranke o letnem dopustu o tem, da se letni dopust delavcu zaradi socialnih, zdravstvenih razmer in starosti skupno poveča največ za 5 dni, ni v nasprotju z zakonom, saj je v skladu z ZObr, ki ga je glede tega vprašanja potrebno uporabiti.
Glede tistih vprašanj odmere letnega dopusta, ki jih ZObr ni uredil, je potrebno uporabiti določbe ZDDO, ki je specialni predpis tudi v odnosu do ZDR-1.
Določba 1. alineje 1. odstavka 8. člena Pravilnika tožene stranke o letnem dopustu ni v skladu z zakonom, v tistem delu, ki pravico do dodatnih 5 dni letnega dopusta veže na dopolnjenih 55 let starosti in ne na 50 let, kot je to določeno v 2. odstavku 39. člena ZDDO.
pravica do povrnitve škode – vrnitev neutemeljeno plačane globe – ustavitev postopka o prekršku – zastaranje pregona – domneva nedolžnosti – odškodninska odgovornost države za neupravičeno obsodbo – neupravičena pridobitev – trenutek nastopa nepoštenosti pridobitelja – zamudne obresti – začetek teka zamudnih obresti
V konkretnem primeru imamo na strani pridobitelja toženo stranko, ki je v okviru izvajanja oblastne funkcije ustvarila podlago, na podlagi katere je tožeča stranka izvedla plačilo odmerjene obveznosti. Neposredna izvršljivost tako odmerjene obveznosti je nastopila z izdajo sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. ZSV 1206/2009 z dne 7.1.2010, ki pa je bila nezakonita, kar izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča opr. št. IV Ips 148/2010 z dne 23. 11. 2010. Toženo stranko, ki je prejela plačilo globe s strani tožene stranke na podlagi neodpravljivo nezakonite odločbe njenega organa, je že iz navedenega razloga šteti za nepoštenega pridobitelja, v posledici česar je utemeljen zahtevek tožeče stranke na plačilo zakonskih zamudnih obresti od naslednjega dne po plačilu odmerjene globe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0006290
KZ-1 člen 183, 183/1. ZKP člen 380, 380/1.
obravnava pred sodiščem druge stopnje – opravičeni razlogi za obravnavo – zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – nasprotje v razlogih sodbe
Glede na število predlaganih prič, ki bi jih bilo treba neposredno zaslišati pritožbeno sodišče ugotavlja, da opravičeni razlogi za obravnavo pred sodiščem druge stopnje t.j. hitrejše končanje zadeve, niso podani.
ZDR člen 42, 126. ZMinP člen 9, 9/3. ZSDU člen 69, 72. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
plača - plačilo za delo - obveznost plačila - minimalna plača - zbor delavcev - seznanitev inšpektorja za delo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožena stranka je delodajalec s šestimi zaposlenimi. Ukvarja se s prevozništvom, zato je nemogoče izvesti zbor delavcev tako, da bi bili prisotni vsi delavci. Zato ni napačno ravnanje tožene stranke, ki je enega izmed delavcev pooblastila, da je ostale seznanil s predlogom sporazuma, pridobil za sklenitev njihovo soglasje in v njihovem imenu podpisal Sporazum o postopnem prehodu na zakonsko določeno višino minimalne plače. Ker tožnik ni dokazal, da zbor delavcev ni bil izveden tako, kot je zatrjevala tožena stranka, bi sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, da je tožena stranka izvedla zbor delavcev in spornega dne z delavci sklenila Sporazum o postopnem prehodu na zakonsko določeno višino minimalne plače. Nato pa bi moralo presoditi, ali je tožena stranka izpolnila pogoje iz 3. odstavka 9. člena ZMinP (seznanitev inšpektorata za delo).
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe v delu, v katerem je zavrnilo zahtevek tožeče stranke po nasprotni tožbi za plačilo sredinske mize za tovorno vozilo, se ne da razbrati, na kakšen način je sodišče prve stopnje sprejelo takšno odločitev. Sodišče prve stopnje le predvideva, da je tožeča stranka upoštevala dogovor med njo in toženo stranko o tem, da se znesek kupnine za to mizo obračuna pri izplačilu dnevnic za mesec februar tožencu. Razlogov za predvidevanje, da je toženec kupnino na takšen način plačal, ni navedlo, prav tako ne razlogov za odločitev, da zahtevek tožeče stranke ni utemeljen. Ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, se je ne da preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
Tožnik je vložil tožbo zaradi diskriminacije pri zaposlovanju z odškodninskim zahtevkom. Ker obravnavani spor ni spor o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja, temveč gre za spor o pravici v zvezi z delovnim razmerjem ter premoženjski spor, se v takšnem postopku takse plačujejo (tožeča stranka je vložila tožbo za varstvo pravic pri izbiri na delovno mesto v vzgojno-izobraževalnem zavodu). Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013475
ZDR člen 184. OZ člen 131, 171, 179, 179/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - krivdna odgovornost - soprispevek oškodovanca
Tožnik se je poškodoval na delu, ko je pri reševanju zastoja v delovnem procesu padel. Delavca nista imela ustreznega orodja (ključa za odvijanje matic), zato je podana krivdna odgovornost tožene stranke za obravnavani škodni dogodek.
Brcanje v ključ, ki se nahaja relativno visoko (cca 1,2 metra), z namenom, da bi zaradi večje sile, ki pri tem nastane, popustila matica, ki je ni bilo možno odviti z roko, ni samo v nasprotju z varnim načinom dela, ki se lahko pričakuje od vsakega delavca, temveč je celo v nasprotju s skrbnostjo, ki se lahko pričakuje od vsakega normalnega odraslega posameznika. Zato je tožnik soprispeval k nastanku nezgode v deležu 60 %.
V pravdnem postopku, ki sledi uspešnemu ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je dovoljena izvršba, se odloča le o obstoju vtoževane terjatve. Trditve, ki se nanašajo na obstoj terjatve, je tožnica po pozivu sodišča v dopolnitvi tožbe z dne 14. 4. 2014 navedla in za svoje navedbe predlagala dokaze. Zato je sodišče imelo dovolj podlage, da odloča o obstoju vtoževane terjatve.