pravica do povrnitve škode – vrnitev neutemeljeno plačane globe – ustavitev postopka o prekršku – zastaranje pregona – domneva nedolžnosti – odškodninska odgovornost države za neupravičeno obsodbo – neupravičena pridobitev – trenutek nastopa nepoštenosti pridobitelja – zamudne obresti – začetek teka zamudnih obresti
V konkretnem primeru imamo na strani pridobitelja toženo stranko, ki je v okviru izvajanja oblastne funkcije ustvarila podlago, na podlagi katere je tožeča stranka izvedla plačilo odmerjene obveznosti. Neposredna izvršljivost tako odmerjene obveznosti je nastopila z izdajo sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. ZSV 1206/2009 z dne 7.1.2010, ki pa je bila nezakonita, kar izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča opr. št. IV Ips 148/2010 z dne 23. 11. 2010. Toženo stranko, ki je prejela plačilo globe s strani tožene stranke na podlagi neodpravljivo nezakonite odločbe njenega organa, je že iz navedenega razloga šteti za nepoštenega pridobitelja, v posledici česar je utemeljen zahtevek tožeče stranke na plačilo zakonskih zamudnih obresti od naslednjega dne po plačilu odmerjene globe.
Ravnanja tožene stranke, ki je tožniku (zdravniku) očitala, da je opravil premajhno število ambulantnih pregledov v primerjavi z ostalimi zdravniki, ni mogoče opredeliti kot trpinčenje.
S tem, ko je tožena stranka od tožnika zahtevala, da se udeleži sestankov vizit in strokovnih kolegijev, ni protipravno ravnala in povzročila trpinčenja tožnika, saj gre za delovne obveze, ki jih ima delodajalec pravico naložiti delavcem, tudi če ne gre za izrecno zapisane naloge iz opisa del in nalog posameznega delovnega mesta. Glede na to, da so se ostali zdravniki udeleževali vseh strokovnih sestankov, kolegijev in vizit, se tožnik ne more sklicevati, da mu ni bil znan pravilnik, ki bi mu to nalagal, saj je šlo za utečen delovni proces.
Organizacija dela je v pristojnosti delodajalca. V kolikor delodajalec oceni, da bi bili zaradi odsotnosti določenega delavca prekomerno obremenjeni vsi ostali, ki so delali na določenem oddelku in je bil to razlog za neodobritev odsotnosti tožnika, torej zaradi potrebe delovnega procesa, toženi stranki ni mogoče očitati diskriminacije oziroma šikaniranja.
Pogodbo o poravnavi sklenejo osebe, med katerimi je spor ali negotovost glede kakšnega pravnega razmerja, z vzajemnimi popustitvami in na ta način prekinejo spor oziroma odpravijo negotovost ter določijo svoje vzajemne pravice in obveznosti.
kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja, ki so izvzeta iz izvršbe - nujnost za preživljanje - črna gradnja
Skladno z določbo prvega odstavka 177. člena ZIZ predmet izvršbe ne morejo biti kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta, kolikor jih potrebuje za lastno preživljanje in za preživljanje članov svoje ožje družine ter drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati. Ker morata biti oba pogoja izpolnjena kumulativno, so iz izvršbe torej izvzeta le tista kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja, ki so nujna za preživljanje.
Črna gradnja ne predstavlja ovire za prodajo na javni dražbi v izvršilnem postopku, le v prodajnih pogojih mora biti izrecno navedeno, da se prodaja objekt brez pridobljenega gradbenega dovoljenja - črna gradnja.
delni umik tožbe - pravni interes za pritožbo - pobotni ugovor - vlaganja - odločitev o pobotu
Tožena stranka lahko postavi pobotni ugovor (ki je po svoji vsebini vedno pogojen, vendar le glede na ugotovitev obstoja terjatve tožeče stranke, ali njenega neobstoja) in nato z njim razpolaga tako, da ga umakne ali pa pri njem vztraja. Da pa bi postavila pobotni ugovor pogojno glede na opredelitev nasprotne stranke do njega, zakon seveda ni predvidel in sodišče takšnega pogoja tudi ne bi smelo upoštevati, saj je predstavljal kvečjemu »napovedano strategijo« pravdanja tožene stranke, v procesnem smislu pa ničesar.
ZIZ člen 38, 38/5, 55, 55/1, 55/1-7, 64, 64/1. ZPP člen 343, 343/1.
pritožba dolžnika zoper sklep o zavrnitvi ugovora tretjega - zavrženje nedovoljene pritožbe - ugovor tretjega - uveljavljanje socialnih razlogov - pomanjkanje trditvene in dokazne podlage - odmera izvršilnih stroškov po merilu uspeha
Pri višini odmere stroškov sodišče nima zakonskega pooblastila, da bi te zniževalo iz razlogov zmožnosti poplačila zavezanca za njihovo povrnitev. Te namreč sodno odmerja glede na uspeh postopka, v konkretnem primeru za vložitev rednega pravnega sredstva zoper sklep o izvršbi.
ZPIZ-2 člen 11. ZUP člen 87, 87/1, 89, 89/1, 89/2, 89/3, 89/5, 246, 246/1.
invalidnost I. kategorije - invalid III. kategorije - vročanje - pooblaščenec za vročitve
Iz vročilnice, ki je pripeta k odločbi, je razvidno, da je bila odločba vročena A.A. (ženi tožnika), ki je na vročilnici podpisala izjavo, da jo je tožnik pooblastil za prevzem tega pisma. Upoštevaje naravo vročilnice, ki je javna listina in kot taka dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa ter dejstva, da v postopku do izdaje izpodbijanega sklepa toženca ni bilo ugotovljeno, da A.A. ni imela pooblastila za vročanje, je A.A. v obravnavanem primeru potrebno šteti za tožnikovo pooblaščenko za vročitve. Zato je bila vročitev odločbe toženca pravilna (čl. 89/2 ZUP). Na podlagi določbe petega odstavka 89. člena ZUP je šteti, da je bila z vročitvijo odločbe pooblaščenki za vročitve A.A. opravljena vročitev tožniku. Ker je ta vložil pritožbo po izteku 15-dnevnega roka, jo je toženec pravilno zavrgel (čl. 246/1 ZUP).
ZPIZ-2 člen 14. ZMEPIZ člen 47, 49. ZPIZ-1 člen 22, 25.
lastnost zavarovanca - delovno razmerje
V obravnavanem primeru je bila za sporno obdobje vložena prijava v zavarovanje, prav tako je bila potem vložena odjava iz zavarovanja. Pristojni organ ni odklonil prijave v zavarovanje, prav tako tožnik ni bil prijavljen v zavarovanje v nasprotju s 25. členom ZPIZ-1. Ko je bil pri toženi stranki sprožen postopek ugotavljanja lastnosti zavarovanca, delovno razmerje pri družbi v stečaju ni obstajalo. Zato ni izpolnjen noben od taksativno naštetih pogojev za ugotavljanje lastnosti zavarovanca po 49. členu ZMEPIZ.
Po določbi 63. člena v zvezi z 81. členom ZDSS-1 sodišče ob odpravi izpodbijanih upravnih aktov samo odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Ker sodišče prve stopnje teh določb ni pravilno uporabilo, saj je izreklo le, da zdravljenje ni zaključeno, ne da bi odločilo o pravnih posledicah odprave posamičnih upravnih aktov glede priznanih pravic na temelju preostale delovne zmožnosti, je bilo potrebno pritožbi tožene stranke ugoditi.
V pravdnem postopku, ki sledi uspešnemu ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je dovoljena izvršba, se odloča le o obstoju vtoževane terjatve. Trditve, ki se nanašajo na obstoj terjatve, je tožnica po pozivu sodišča v dopolnitvi tožbe z dne 14. 4. 2014 navedla in za svoje navedbe predlagala dokaze. Zato je sodišče imelo dovolj podlage, da odloča o obstoju vtoževane terjatve.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013564
ZSPJS člen 3a, 3a/3, 49a, 49a/2, 49a/3, 49b. OZ člen 86, 86/1, 87, 88. ZEPDSV člen 17, 17/2, 18, 19, 19/2. Kolektivna pogodba za javni sektor člen 38.
plača - plačilo za delo - vračilo preveč izplačane plače - javni uslužbenec - ničnost - delna ničnost pogodbe o zaposlitvi - višina - dokazno breme
Tožeča stranka uveljavlja vračilo preveč izplačane plače v spornem obdobju zaradi napačne prevedbe plačnega razreda ob prehodu v nov plačni sistem. Ker je toženka neupravičeno pridobila razliko v plači med plačo, ki ji po zakonu, predpisih in drugih aktih, izdanih na podlagi zakona, pripada in plačo, ki temelji na ničnem določilu pogodbe o zaposlitvi, mora to razliko vrniti.
V delovnih sporih je dokazno breme o tem, da je delodajalec pravilno vodil evidenco dela ter za njih pravilno obračunal in nakazoval prejemke iz delovnega razmerja, na strani delodajalca. Zato je dokazno breme pri zahtevku na vračilo preveč izplačane plače na tožeči stranki, da izkaže, koliko bi zakonita plača v vtoževanem obdobju znašala.
predlog za izvršbo zaradi motenja posesti - več motilnih ravnanj - veljavnost izvršilnega naslova (začasne odredbe)
Izvršbo je mogoče dovoliti in opraviti le v obsegu kot izhaja iz izvršilnega naslova, pri čemer pa na obstoj in primernost izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe sodišče pazi po uradni dolžnosti.
V okviru presoje obstoja izvršilnega naslova, veljavne in izvršljive sodne odločbe, na katero se sklicuje dolžnik - sklepa Okrajnega sodišča na P. P 67/2012 z dne 21. 5. 2012 o začasni odredbi, izdani po koncu postopka,(1) kot procesne predpostavke ugotavlja, da je veljavnost izvršilnega naslova (začasne odredbe) v IV. točki njenega izreka omejena in traja še 30 dni po izvršljivosti odločbe o glavni stvari (priloga A 10).
Sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bilo odločeno o glavni stvari, je postal pravnomočen 5. 12. 2012, ob upoštevanju 8-dnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, pa je postal izvršljiv dne 6. 3. 2013. Rok veljavnosti izvršilnega naslova (začasne odredbe), določen še 30 dni po izvršljivosti odločbe o glavni stvari, je tako potekel veliko pred upnikovim novim predlogom za izvršbo zaradi ponovnega motenja posesti.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013721
ZDR člen 43, 43/1, 184. OZ člen 131, 131/1. ZVZD-1 člen 5, 6, 11.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - protipravno ravnanje
Tožnica (čistilka) se je poškodovala pri čiščenju televizorjev. Tožnica očita prvo toženi stranki, da ji ni zagotovila varnega opravljanja dela. Razen pavšalnih očitkov, da televizor ni bil ustrezno pritrjen, ni zatrjevala ničesar drugega. To pa za zaključek o protipravnem ravnanju prvo tožene stranke ne zadostuje. Tožnica je bila usposobljena za svoje delo, za opravljanje svojega dela je imela zagotovljene pogoje, pri čemer bi morala poskrbeti tudi za lastno varnost ter pravilno izvedbo konkretnega dela. Zato prvo tožena stranka (tožničin delodajalec) ne more biti odgovorna za nastalo škodo tožnici.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014062
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Po navedbah v tožbi je do delovne nezgode prišlo, ko je tožniku pri opravljanju njegovih rednih delovnih nalog, pri dvigovanju palete s stroja, spodrsnilo na razmočenih in spolzkih tleh. Tožnik je v tožbi trdil, da je izgubil ravnotežje v trenutku, ko je v rokah držal paleto in hkrati je začutil močno in ostro bolečino v levem predelu boka. Paleta naj bi nenadoma zdrsnila proti njemu z delovnega stroja in ko jo je na hitro ujel oziroma zgrabil, da ne bi padla, se je poškodoval. Paleta, ki je predhodno že izpraznjena praznih steklenic (dimenzije 120 x 80 x 14,4 cm in teže 25 kg), ni nevarna stvar. Ročno odstranjevanje takšne palete v višini 60 cm ali 80 cm od tal, četudi je paleta mokra ali zaledenela in pri tem njena teža ne preseže 30 kg, ni nevarna dejavnost. Tožnikovo delo je bilo nadzor in upravljanje stroja za nakladanje in razkladanje zabojev. Gre za delo ob proizvodni liniji, ki je avtomatizirano in ne predstavlja povečane nevarnosti ali nevarne dejavnosti.
Če je do poškodbe dejansko prišlo na način, kot ga zatrjuje tožnik, da je sam dvignil in odstranil paleto s tekočega traku, je škoda tožniku nastala izključno zaradi ravnanja tožnika, ki ni upošteval navodil delodajalca, da je potrebno palete odstraniti s pomočjo sodelavca. S tem pa je tožnik kršil navodila delodajalca in pravila o varnem delu. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo odškodninski zahtevek tožnika, saj ta ni zadostil dokaznemu bremenu glede protipravnega ravnanja prvotožene stranke in ni z zadostno mero prepričljivosti izkazal nastanka škode ter vzročne zveze med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo.
Drži sicer, da glede na vsebino poroštvene zaveze, ker iz te izhaja, da se je druga tožena stranka sicer zavezala leasingodajalcu izpolniti vsako veljavno in zapadlo obveznost glavnega dolžnika, vendar pa se je hkrati zavezala »plačati kar in kolikor se je glavni dolžnik zavezal z lizing pogodbo,« tožeča stranka zgolj iz naslova poroštvene zaveze druge tožene stranke z zahtevkom na izročitev sporne nepremičnine, saj bi tudi skladno s stališči pravne teorije v razmerju do poroka lahko uveljavljala kvečjemu zahtevek za povračilo škode, v kolikor glavni dolžnik svoje obveznosti po vrnitvi predmeta leasinga ne bi izpolnil, zoper to stranko ne bi uspela. Vendar pa velja pritožbi odvrniti, da tak zahtevek tožeča stranka zoper drugo toženo stranko utemeljeno uveljavlja že izhajajoč iz določbe 92. člena SPZ, skladno s katero lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz – poseg v komunikacijsko zasebnost – pridobivanje podatkov v elektronskem komunikacijskem omrežju – preiskava elektronske naprave – gluha priča – ni razlogov o odločilnih dejstvih
Glede na to, da se z B.T. v sodnem postopku (ne pred preiskovalnim sodnikom ne na glavni obravnavi) ni bilo mogoče sporazumevati brez tolmača za znakovni jezik (op. pred preiskovalnim sodnikom je za tolmačenje skrbela njegova mati), sam B.T. pa je povedal, da policisti njegovi zahtevi po tolmaču za gluhoneme niso ugodili, je izkazan razumen dvom glede zakonitosti pridobitve obvestil na podlagi katerih so bili nato na podlagi odredb sodišča pridobljeni za obtoženca obremenilni dokazi.
ZFPPIPP člen 382, 382/1, 399. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-2.
namen postopka osebnega stečaja – pravni interes za postopek osebnega stečaja oziroma za odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – kaznivo dejanje – pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence – zavrženje predloga stečajnega dolžnika za začetek postopka osebnega stečaja
Odpust obveznosti predstavlja zakonsko urejen institut, katerega materialnopravne posledice lahko dolžnik doseže zgolj v pridruženem postopku znotraj postopka osebnega stečaja. Zato je dolžniku, ki je predlagal začetek postopka osebnega stečaja in hkrati predlog za odpust obveznosti, potrebno priznati pravni interes za vodenje postopka osebnega stečaja tudi v primeru, ko obseg njegovega premoženja ne bi zadoščal za vsaj delno poplačilo njegovih upnikov. Sodišče je zato upravičeno, da ob formalnem preizkusu predloga za začetek postopka osebnega stečaja preizkuša, ali je izkazan takšen pravni interes v smislu pravne koristi dolžnika od vodenja postopka osebnega stečaja. Del takšnega preizkusa je tudi preizkus, ali so podane morebitne ovire za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP. Ob tem ne gre spregledati, da je samo vodenje stečajnega postopka vezano z visokimi stroški, ki jih mora zagotavljati Republika Slovenije iz proračunskih virov. Zato je sodišče v primeru, ko ni izkazanega premoženja na strani dolžnika, dolžno iz dosegljivih podatkov preizkusiti, ali bo dolžnik dejansko imel kakšno pravno korist od pričetega postopka osebnega stečaja.
Tožnik je vložil tožbo zaradi diskriminacije pri zaposlovanju z odškodninskim zahtevkom. Ker obravnavani spor ni spor o sklenitvi, obstoju in prenehanju delovnega razmerja, temveč gre za spor o pravici v zvezi z delovnim razmerjem ter premoženjski spor, se v takšnem postopku takse plačujejo (tožeča stranka je vložila tožbo za varstvo pravic pri izbiri na delovno mesto v vzgojno-izobraževalnem zavodu). Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožeča stranka dolžna plačati sodno takso.