Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 27, 27/3, 29, 29/1. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi - potek roka - rok za predajo prosilca - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Navedbe tožnika v tožbi v povezavi z vsebino, ki jo je tožena stranka vključila v izpodbijani akt o tem, kaj je tožnik povedal oziroma je skušal razložiti na osebnem razgovoru, pomembno prispevajo k oceni, da tožnik nima zahtevka v zvezi s pravico do prepovedi nečloveškega ravnanja iz 4. člena Listine, ki bi bil očitno neutemeljen. Poleg tega mora sodišče v oceni, da tožnik nima zahtevka, ki bi bil očitno neutemeljen, upoštevati splošno znano dejstvo, da v zadevah, ko gre za predajo Hrvaški, že v daljšem časovnem obdobju obstaja dokaj različna sodna praksa v državah članicah EU tako glede pravnih vprašanj kot tudi vprašanj glede dejanskega stanja o tem, kaj se dogaja s prosilci za mednarodno zaščito v smislu njihove nastanitve in dostopa do azilnega postopka, ne samo, ko gre za posebej ranljive prosilce, in sicer po tem, ko so po Dublinski uredbi predani Hrvaški.
Težko popravljivo škodo, ki bi lahko nastala s predajo tožnika Hrvaški, je mogoče in jo je treba preprečiti z izdajo začasne odredbe, ki zadrži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne sodbe v tem upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zmotna uporaba materialnega prava
Če gre zgolj za upravni spor zaradi dodelitve BPP, to samo po sebi še ne pomeni, da pride v poštev peta alineja prvega odstavka 8. člen ZBPP.
V obravnavani zadevi namreč ne gre za veriženje upravnih sporov zaradi dodelitve BPP, saj je tožnik prosil za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča, s katerim je sodišče zavrglo njegovo pritožbo zoper sklep istega sodišča o zavrženju tožbe, ker jo je tožnik vložil na napačni pravni podlagi. To pomeni, da v konkretnem primeru ne gre za veriženje vlog zaradi nedodelitve BPP.
ZPP člen 77, 78, 78/1, 80, 81, 81/3. ZUS-1 člen 22, 22/1.
procesna sposobnost - delno odvzeta poslovna sposobnost - pravdno nesposobna oseba - skrbništvo - procesna dejanja - izjava volje - naknadna odobritev procesnih dejanj - neodobritev tožbe
Tožnik je pravdno nesposobna oseba, ki sama ne more veljavno opravljati dejanj v sodnih postopkih, tožnikov skrbnik pa njegove vloge ni odobril. Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za nastopanje v sodnih postopkih oziroma ki je v zvezi s tem postavljena pod skrbništvo, ne sme sama opravljati dejanj v sodnih postopkih. Izjava volje, ki jo poda takšna oseba sama, ne more imeti pravnih posledic v sodnih postopkih. Pravdno nesposobna oseba torej ne more sama veljavno vložiti tožbe. Tudi poimenovanje vloge, ki jo vloži pravdno nesposobna oseba sama, kot tožbe, ne more imeti za posledico, da bi bilo takšno vlogo treba nadalje procesno obravnavati kot tožbo (prim. sklepe Vrhovnega sodišča v zadevah I Up 273/2015, I Up 274/2015, I Up 287/2015, I Up 298/2015 in X Ips 193/2017). Smiselno enako velja tudi glede predloga za oprostitev plačila sodnih taks.
Obrazložitev odločbe mora temeljiti na konkretnih navedbah o izpolnjevanju pogojev prijavitelja na poziv in na konkretnih dejstvih in dokazih, ki jih je mogoče preveriti tako vlagatelju kakor tudi sodišču ob morebitno vloženem pravnem sredstvu.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - obseg dodeljene pravne pomoči - stroški odvetnika - predlog državnega tožilca za odreditev pripora - odgovor na predlog državnega tožilca - nagrada za posvet s stranko - nagrada za postopek s pritožbo
Predlog pristojnega tožilca za odreditev pripora zoper obdolženca po naravi stvari ni pravno sredstvo (le-to je namreč predvideno zoper sklep o odreditvi pripora), zato ni utemeljeno stališče tožnika, da bi morali odgovor na tovrstni predlog enačiti z odgovorom na mnenje tožilca ali celo kot samostojno pravno sredstvo, temveč je po presoji sodišča tožena stranka pravilno priznala nagrado za obrazloženo vlogo.
Upravičencu se za vložitev pravnih sredstev v zvezi z odreditvijo oziroma podaljšanjem pripora ne odobri brezplačna pravna pomoč za vsako posamezno pravno sredstvo posebej, saj le-te spadajo v okvir odobrene brezplačne pravne pomoči za zastopanje na prvi stopnji kazenskega postopka.
dohodnina - odmera dohodnine - državljan zaposlen v Avstriji - delo v tujini - rezident - konvencija o izogibanju dvojnem obdavčevanju
Angleško in slovensko besedilo Konvencije se razhajata. Angleško besedilo prvega a) odstavka 19. člena Konvencije, za razliko od slovenske verzije, ne vsebuje pogoja, da bi morala biti nadomestila izplačana pri opravljanju državnih funkcij oziroma nalog državnega značaja. V 30. členu Konvencija določa, da je bila sestavljena v več istovetnih izvodih, v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku. Vsa tri besedila so verodostojna. V primeru razhajanj pa je merodajno angleško besedilo.
Na podlagi navedene določbe je v obravnavanem primeru treba uporabiti angleško besedilo prvega a) odstavka 19. člena Konvencije, ki pogoja "pri opravljanju državne službe" ne vsebuje. Iz sodne prakse Upravnega sodišča izhaja, da določba prvega a) odstavka 19. člena Konvencije zajema vse prejemke v javnih službah.
davek na promet nepremičnin - javna dražba - sklep o domiku - odplačni prenos lastninske pravice - zavezanec za plačilo davka
Za odplačen prenos lastninske pravice na nepremičnini gre po presoji sodišča in po ustaljeni sodni praksi tudi pri prometu nepremičnin v izvršilnem postopku, kjer dolžnik, v konkretnem primeru tožnica nastopa smiselno kot prodajalka nepremičnine. Skladno s 5. členom ZDPN-2 je zavezanec za davek prodajalec ali prodajalka nepremičnine. Takšno stališče dodatno potrjujejo določbe 14. člena ZDPN-2, na katerega se pravilno sklicujeta tako davčni organ kot toženka, iz katerih izhaja, da ne glede na 11. člen ZDPN-2, zavezanec, katerega nepremičnina je bila prodana na javni dražbi v izvršilnem postopku, ne vloži davčne napovedi.
V primeru, če delež kmetijskih zemljišč pri prodaji sklopa zemljiških parcel, od katerih so nekatera po namenski rabi kmetijske, druge pa gozdne, predstavlja vsaj 20 odstotkov skupne površine, se pri uveljavljanju predkupne pravice pri nakupu uporablja ZKZ, kar pomeni, da je posledično izključeno uveljavljanje predkupne pravice po ZG, četudi se v postopku izkaže, da predkupnih upravičencev po ZKZ ni.
prisilna izterjava davčnega dolga - osebni stečaj - odpust obveznosti - zastaranje - absolutno zastaranje - zadržanje zastaranja
Čas trajanja osebnega stečaja po določbi petega odstavka 126. člena ZDavP-2 v povezavi z določbo 131. člena ZFPPIPP se ne všteva v tek desetletnega zastaralnega roka iz šestega odstavka 126. člena ZDavP-2.
brezplačna pravna pomoč - osebni stečaj - postopek osebnega stečaja - nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka - odobritev tožbe - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi je bila tožnici z izpodbijanim sklepom zavržena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opravilno številko I P 21/2021. Sodišče je zato pri Okrožnem sodišču v Kranju opravilo poizvedbe in ugotovilo, da je postopek v navedeni pravdni zadevi pred Okrožnim sodiščem v Kranju tekel zaradi odškodnine za nematerialno in materialno škodo, ki bi v primeru, če bi tožnica z zahtevkom uspela, spadala v stečajno maso. To pa pomeni, da se tožnica v obravnavanem upravnem sporu, v katerem izpodbija sklep o nedodelitvi brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Kranju pod opravilno številko I P 21/2021, ne more zastopati sama.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč
Organ za BPP zavrnitev tožničine prošnje za BPP utemeljuje tudi z razlogovanjem, da je tožnica kot oškodovanka glede na podatke kazenskega spisa sposobna sama pojasniti dejansko stanje (kar utemeljuje z navedbami, da je tožnica podala podroben opis dejanskega stanja na policiji ter zaprosila za podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja). Ti razlogi organa za BPP pa, glede na to, da je tožnica prosila za BPP tudi za sestavo in vložitev premoženjskopravnega zahtevka, upoštevajoč stališča iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, X Ips 19/2022 z dne 1. 2. 2022 (na katero se sicer sklicuje tudi toženka v odgovoru na tožbo) po presoji sodišča ne zadoščajo za utemeljitev zavrnitve prošnje za BPP v tem delu.
sklep o denarni kazni - upravni spor - upravna izvršba
S tožbenimi navedbami tožnik izpodbija samo pravilnost izrečenega inšpekcijskega ukrepa, ne pa ugotovitve prvostopenjskega organa, da naložena obveznost iz inšpekcijske odločbe še ni bila izvršena. Sodišče tožniku zato pojasnjuje, da se v postopku upravne izvršbe ne presoja več zakonitost izvršilnega naslova, ki se izvršuje s predmetno upravno izvršbo. V postopku izvršbe skladno z 292. členom ZUP niso dovoljeni vsebinski ugovori, ki se nanašajo na pravilnost izdane inšpekcijske odločbe (izvršilnega naslova), ki se izvršuje. Prav tako niso dovoljeni ugovori, ki se nanašajo na pravilnost sklepa o dovolitvi izvršbe.
razlastitev - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Sodišče toženki pritrjuje v njenem stališču, da zatrjevana nepravilna ugotovitev dejanskega stanja in nepravilna uporaba materialnega prava (ki je tožnik na način, kot je to storil v tožbi, v svojem predlogu za odpravo oz. razveljavitev odločbe UE po nadzorstveni pravici sicer niti ni uveljavljal) v skladu s prvim odstavkom 274. člena ZUP ne predstavlja razloga za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici.
sprejem v državljanstvo - neprekinjeno bivanje v RS - zakoniti zastopnik - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi opisala potek upravnega postopka in navedla v njem pridobljene in izvedene dokaze, ki pa jih ni dokazno ocenila. Povzela je izjavi tožnikovega zakonitega zastopnika z dne 12. 2. 2020 in 14. 10. 2019, izjavo priče (sosede) z dne 26. 6. 2020 in potrdilo vrtca B., a se do njihove vsebine ni opredelila. Na tej podlagi je presodila, da ni izpolnjen pogoj neprekinjenega življenja tožnika v RS pri roditelju, vsaj eno leto pred vložitvijo vloge (kot tudi v času postopka in odločanja), pri tem pa ni pojasnila razlogov za svojo odločitev, niti ni vestno in skrbno presodila vsakega dokaz posebej in vseh dokazov skupaj.
ZZZiv člen 2, 7, 7/1, 7/1-1, 22, 22-5, 43, 43-3. ZVMS člen 92, 92/3, 92/4. ZIN člen 29, 29/4.
inšpekcijski ukrep - ukrep veterinarskega inšpektorja - zaščita živali - nujni ukrepi v javnem interesu - odvzem živali - ugotovitveni postopek - pravica do izjave - skrbnik živali - zavezanec za izvršitev ukrepa
V obravnavanem primeru je bil poseg v tožnikovo pravico do izjave dopusten in zakonit. Ob upoštevanju 3. člena ter prve alineje prvega odstavka 32. člena ZIN in 3. člena ZUP je treba v tej zadevi uporabiti določbe ZVMS. Po tretjem odstavku 92. člena ZVMS ima uradni veterinar, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, da bi se odvrnila neposredna nevarnost za zdravje ljudi in živali, ki jih ni mogoče odlagati, pravico brez prisotnosti pravne osebe ali posameznika, čigar poslovanje oziroma prostori, objekti in naprave so predmet nadzora, oziroma njegove odgovorne osebe, opraviti pregled in izdati odločbo v skrajšanem postopku. V skladu s četrtim odstavkom 92. člena ZVMS sme uradni veterinar v izjemno nujnih primerih, da bi se zavarovala ali odvrnila nevarnost za zdravje ljudi in živali, izdati tudi ustno odločbo na zapisnik, najpozneje v osmih dneh pa mora nato izdati pisno odločbo. Da je dobrobit živali v javnem interesu, izhaja iz samega namena ZVMS kot tudi ZZZiv (prim. sodbo Upravnega sodišča I U 247/2018 z dne 10. 12. 2019).
državna pomoč - državna pomoč za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu - stopnja poškodovanosti - ocena škode
V skladu s 17. členom ZUOPPKP21 se pomoč dodeli, če je končna ocena škode na sadju in grozdju na posameznem GERK-u v višini najmanj 60 % običajne letne kmetijske proizvodnje in hkrati na kmetijskem gospodarstvu presega 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje na ravni pridelka sadja ali grozdja. Iz razlogovanja organov obeh stopenj izhaja, da GERK-i, ki jih je tožnik navedel v vlogi, ne dosegajo te stopnje poškodovanosti, kajti iz končne ocene škode izhaja, da je za k. o. ..., k. o. ... in k. o. ..., na območju katerih se nahajajo tožnikovi GERK-i, najvišja stopnja poškodovanosti za kulturo grozdje rdeče za pred. 50%.
Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice člen 3, 3/1, 20, 20/5, 29, 29/1. ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51/1.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
Naravo in resnost nevarnosti nečloveškega ravnanja, ki grozi prosilcu zaradi predaje v drugo državo članico v postopku sprejema po Uredbi Dublin III, je treba oceniti na podlagi podatkov o tistih pomanjkljivostih azilnega sistema, ki so upoštevne v okoliščinah, v katerih se bo prosilec znašel po predaji. Če ni informacij, da v odgovorni državi članici obstajajo sistemske ali splošne pomanjkljivosti v zvezi z azilnim sistemom in pogoji za sprejem Uredbi Dublin III v okoliščinah, v katerih se bo prosilec znašel po predaji, ni mogoče govoriti o obstoju utemeljenih razlogov za domnevo, da bo ta prosilec med postopkom obravnave prošnje in po koncu postopka izpostavljen nevarnosti kršitve načela nevračanja. To velja tudi v primeru, ko posamezna država pri dostopu prosilcev za mednarodno zaščito na njeno ozemlje dopušča prakse, s katerimi se kršijo človekove pravice in temeljne svoboščine. Tožnik po predaji v postopku sprejema po Uredbi Dublin III namreč ne bo (več) v opisanih okoliščinah, v katerih se lahko odrazijo sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka. Šele na podlagi zanesljive ugotovitve, da je tožnik v času bivanja v hrvaškem azilnem domu zdravstveno oskrbo nujno potreboval, ter nadaljnje ugotovitve, da mu ta ni bila nudena, bi morala tožena stranka pristopiti k ugotavljanju, ali morda v Republiki Hrvaški obstajajo sistemske pomanjkljivosti na področju zdravstvene oskrbe prosilcev za azil. Ker takšnih zaključkov na podlagi tožnikovih izjav ni bilo mogoče narediti in ker tožnik tudi ni nasprotoval ugotovitvi tožene stranke, da ji niso znani prej omenjeni referenčni dokumenti, iz katerih bi izhajali podatki o sistemskih pomanjkljivostih v pogojih sprejema v Republiki Hrvaški (zlasti glede zdravstvene oskrbe prosilcev), je tožena stranka utemeljeno zaključila, da v postopku ni bilo izkazano, da v Republiki Hrvaški obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi s pogoji za sprejem prosilcev, zaradi katerih bi bil tožnik podvržen nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju.
prispevki za socialno zavarovanje - obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - odmera prispevkov za socialno zavarovanje - zavezanec za plačilo prispevka - status zavarovanca - ugotovitev lastnosti zavarovanca - družbenik - obseg in vsebina davčnega nadzora
Odločba ZPIZ ni podlaga za vključitev tožnika v obvezno zdravstveno zavarovanje, niti v zavarovanje na podlagi 17. oziroma 18. člena ZZVZZ. Še manj to velja za dopis/pojasnilo ZZZS. Toženka ima načeloma sicer prav, da zavarovalno razmerje med zavarovancem in nosilcem obveznega socialnega zavarovanja nastane že na podlagi zakona, kljub temu pa morajo zavezanci sami vložiti prijavo v obvezno socialno zavarovanje pri ZZZS, ki opravlja prijavno-odjavno službo za vsa obvezna socialna zavarovanja. Če zavezanec za prijavo prijave v obvezna socialna zavarovanja ne vloži ali če je zavarovanec prijavljen v obvezno zavarovanje v nasprotju z določbami zakonov, ki urejajo posamezno obvezno socialno zavarovanje, lahko nosilec obveznega zavarovanja začne postopek za ugotavljanje zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca in o lastnosti zavarovanca odloči z odločbo.
odmera NUSZ - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidana stavbna zemljišča - zavezanec za plačilo nadomestila
Zavezanec za plačilo nadomestila je lahko le tisti uporabnik, ki nezazidano stavbno zemljišče lahko uporablja v skladu z njegovim namenom. To pa nedvomno niso zakupniki nezazidanih stavbnih zemljišč, ki jih na podlagi sklenjenih zakupnih pogodb lahko uporabljajo le za kmetijske namene. Nelogično in v nasprotju z načelom sorazmernosti bi bilo, če bi bili zakupniki kot neposredni uporabniki zemljišč dolžni plačevati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča zaradi namena, za katerega zemljišča niti ne smejo uporabljati.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - bistvena kršitev določb postopka
Organa se nista opredelila do ugovora tožnika, da za zemljišča, ki se po namenski rabi nahajajo na območju drugih zemljišč (in ne stavbnih zemljišč), ni mogoče odmeriti nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kar je utemeljil s sklicevanjem na določbe OPN in Pravilnika. Ker izpodbijane odločbe iz tega razloga ni mogoče preizkusiti, je ta obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka.