Pri regresnem zahtevku zavarovalnice nasproti vinjenemu povzročitelju prometne nesreče pravna podlaga ni določba 939. čl. ZOR o subrogaciji, temveč 7. čl. ZOZP in 3. čl. Splošnih pogojev zavarovanja. Ker je pravica zavarovalnice pri subrogaciji izpeljana iz pravice zavarovanca (vsakokratnega voznika zavarovanega vozila), je logično, da proti zavarovancu subrogacija ni mogoča.
zavrženje tožbe – nedoločnost tožbenega zahtevka – poziv na dopolnitev tožbe – pomoč prava neuki stranki – načelo pomoči prava neuki stranki
Ne drži, da je
oblikovanje tožbenega zahtevka
stvar sodišča in ne stranke. Tožba z določenim tožbenim zahtevkom je stvar (tožeče) stranke in ne sodišča; stranka mora zahtevek (zahtevke) oblikovati določeno (v subjektivnem in objektivnem smislu ter kvalitativno in kvantitativno; določiti mora meje zahtevka ter ga opredeliti tako, da je mogoča določitev njegove istovetnosti).
Načelo pomoči neuki stranki iz 12. člena ZPP se nanaša na procesne pravice, ne pa na pravice materialnega prava. V procesnem smislu mora biti tožbeni zahtevek določen, vsebina (tožbenega) zahtevka pa je stvar upravičenj, ki jih daje materialno pravo na podlagi pravno relevantnih dejstev, ki jih sodišče ne pozna.
Pogodba o organiziranju potovanja je tipična potrošniška pogodba, pri presoji katere je treba upoštevati tudi pravila OZ in ZVPot o splošnih pogojih pogodbe kot sestavnih delov sicer tipske pogodbe, ki jo pripravi organizator potovanja vnaprej za nedoločeno število istovrstnih pravnih razmerij in jih ob sklenitvi konkretne pogodbe postavi drugi stranki kot pogoj za sklenitev te pogodbe. Za organizatorja potovanja so pravila ZVPot o splošnih pogodbenih pogojih strožja od splošnih določil OZ. Osnovno pravilo je, da morajo biti pogodbeni pogoji za potrošnika jasni in razumljivi, nejasno določilo pa je treba razlagati v korist potrošnika.
Ob pravilni uporabi 158. člena ZPP na odločitev o stroških postopka ne vpliva dejstvo, da je tožeča stranka tekom postopka delno umaknila tožbo, ker je to storila potem, ko je tožena stranka izplačala (nesporni) del s tožbo zahtevnega zneska, torej delno izpolnila tožbeni zahtevek.
načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - načelo individualizacije - odškodnina za nepremoženjsko škodo - tek zamudnih obresti - posledica zamude z izpolnitvijo
Zamudne obresti so posledica zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti in ne zapadlosti terjatve. Dolžnik pride v zamudo, če obveznosti ne izpolni v določenem roku, če pa rok za izpolnitev ni določen, pride v zamudo, ko upnik zahteva izpolnitev (ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti).
OZ člen 495, 495/1, 495, 495/1. ZZK-1 člen 6, 6/1, 195, 195/1, 6, 6/1, 195, 195/1.
odgovornost za pravne napake - rok za vložitev tožbe - publicitetni učinek vpisov v zemljiško knjigo
Pri tem, kdaj je tožnik izvedel za pravico tretjega oziroma pravno napako kupljenih nepremičnin, je potrebno izhajati iz določb 1. odst. 6. člena ZZK-1, po katerem se šteje, da sta pravica oziroma pravno dejstvo, ki sta vpisana v zemljiško knjigo, vsakomur znana od začetka uradnih ur zemljiškoknjižnega sodišča v naslednjem delovnem dnevu po dnevu, ko je zemljiškoknjižno sodišče v zemljiški knjigi vpisalo prejem predloga za vpis te pravice oziroma pravnega dejstva, oziroma prejem listine, na podlagi katere je o vpisu odločilo po uradni dolžnosti, in se nihče ne more sklicevati, da mu ta pravica oziroma to pravno dejstvo od takrat dalje ni bilo znano.
ZZZDR člen 12, 12/1, 13, 12, 12/1, 13. ZD člen 10, 10/2, 10, 10/2.
dedna pravica - zunajzakonska skupnost - dalj časa trajajoča življenjska skupnost
Tožnica in pokojni sta zvezo večkrat prekinila. Obdobij, v katerih sta živela skupaj, ni mogoče prištevati k zadnjemu obdobju, ki je trajalo le 7 mesecev, kar pa ni dalj časa trajajoča življenjska skupnost.
ZPP člen 277, 318. ZDSS-1 člen 39. ZDR/90 člen 129.
zamudna sodba - zavrnilna zamudna sodba - odprava nesklepčnosti tožbe - stari ZDR - prenehanje delovnega razmerja - obstoj delovnega razmerja - terjatve iz delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - nadomestilo plače - regres za letni dopust
Sodišče prve stopnje izda (zavrnilno) zamudno sodbo brez predloga strank.
Toženec, ki se je preoblikoval iz s.p. v d.o.o., še naprej odgovarja za obveznosti iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na čas, ko je še deloval kot s.p..
Tožeča stranka je pripravljalno vlogo poslala po pošti v ponedeljek, tožena stranka pa jo je prejela v četrtek, kar ji je omogočilo dva delovna dneva za pripravo odgovora. Tožena stranka na naroku ni pojasnila, na katere navedbe iz predhodne vloge (ki jih je tožnica zaradi ustnosti glavne obravnave morala na naroku predstaviti tudi v ustni obliki) ni mogla takoj odgovoriti (v svoji nadaljnji pripravljalni vlogi je celo navedla, da je večina trditev tožeče stranke za spor povsem nepomembna). Če se je sodišče kljub temu odločilo slediti toženi stranki in narok preložiti, pa stroškov ni mogoče naprtiti brezpogojno (ne glede na končni uspeh v pravdi) v plačilo tožeči stranki, ki je uporabila svojo procesno pravico in ji glede na obstoječe spisovne podatke ni mogoče očitati prekršitve obveznosti, ki ji jo nalaga zakon oz. zavlačevanje postopka.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3.
neplačilo sodne takse
Šele potem ko sodišče stranki izda plačilni nalog in jo opozori na posledice neplačila sodne takse, pa ta v roku ni plačana, se lahko šteje, da je vloga umaknjena. Odločitev o zavrženju predloga (brez izdaje plačilnega naloga in opozorila na posledice neplačila) je nepravilna.
pravica do popravka - zavrnitev objave popravka - prizadetost pravice oziroma interesa - objava nespremenjenega popravka - ponovitev in delna dopolnitev objavljenega obvestila - mnenjske navedbe
Zahtevek za popravo, gledan kot celota, ki vsebuje delno mnenjske navedbe tožeče stranke, delno ponovitev tistega, kar je bilo povedano v prispevku, in delno (nebistveno) dopolnitev, nima narave popravka v smislu 4. odstavka 26. člena ZMed. Z objavo popravka ne bi bil dosežen njegov namen, saj se z njim objavljeno obvestilo vsebinsko ne popravlja ali bistveno dopolnjuje.
Določba 8. člena ZPP predstavlja metodološki napotek za dokazno oceno. Kršitev te postopkovne določbe je zato podana, kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej takrat, ko ni vestna, skrbna ter analitično sintetična (kadar sodišče ne oceni vseh dokazov posebej, nato pa še vse dokaze skupaj). Kadar pa je dokazna ocena celovita, a vsebinsko neprepričljiva (ker je v nasprotju z nenapisanimi, neformalnimi dokaznimi pravili), je podana zmotna ugotovitev dejanskega stanja in ne bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
razglasitev pogrešanca za mrtvega - ugotavljanje pogojev za razglasitev pogrešanca za mrtvega - utemeljenost predloga
Če sodišče po izvedenem postopku ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za razglasitev pogrešanca za mrtvega, potem ugodi predlogu in pogrešanca razglasi za mrtvega.
Zgolj očitek, da je obdolženec na upravni enoti vložil vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja ter temu predložil pooblastili A. in M. S. ter tako predložil ti dve listini kot pravi, nima konkretiziranega zakonskega znaka krive listine. V konkretnem primeru bi moralo biti opredeljeno, da pooblastili nista podpisali A. in M. S. (torej da pooblastili ne izvirata od izdajatelja).