dokazovanje z izvedencem - postavitev novega izvedenca - izvenpravdno izvedensko mnenje
Ker tožeča stranka ni substancirano podala predloga za postavitev novega izvedenca oz. je njen predlog razumeti kot zahtevo po ponovitvi dokazovanja, je utemeljeno zavrnjen.
dokazovanje z izvedencem - postavitev drugega izvedenca
V konkretnem primeru ni bilo potrebno postaviti drugega izvedenca, kljub temu da je izvedenec pri zaslišanju delno spremenil svoje pisno podano izvedensko mnenje.
V zemljiško knjigo vpisana pravica oz. pravno dejstvo je znano vsakomur od začetka uradnih ur zemljiškoknjižnega sodišča v naslednjem delovnem dnevu po dnevu vpisa prejema predloga za vpis te pravice oz. pravnega dejstva. Ta domneva je neizpodbitna. Publicitetni učinek nastopi, ko tretji pridobi možnost seznaniti se z vsebino vpisa, to možnost pa si pridobi, ko sodišče z vpisom plombe javno objavi začetek zemljiškoknjižnega postopka.
ZZZDR člen 12, 12/1, 13, 12, 12/1, 13. ZD člen 10, 10/2, 10, 10/2.
dedna pravica - zunajzakonska skupnost - dalj časa trajajoča življenjska skupnost
Tožnica in pokojni sta zvezo večkrat prekinila. Obdobij, v katerih sta živela skupaj, ni mogoče prištevati k zadnjemu obdobju, ki je trajalo le 7 mesecev, kar pa ni dalj časa trajajoča življenjska skupnost.
ZPP člen 135, 146, 339, 339/2, 339/2 -8, 135, 146, 339, 339/2, 339/2 -8. Sodni red člen 89, 89.
vročanje - vročanje naslovniku v tujini
Očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni izkazana navkljub okoliščini, zatrjevani v pritožbi, da vročitev ni bila opravljena v skladu z določbo 135. člena (vročanje po diplomatski oz. konzularni poti) oz. 146. člena ZPP (postavitev pooblaščenca za sprejem pisanj) ter tudi ni bila upoštevana določba 89. člena Sodnega reda. Bistveno je, da je toženec podpisal poštno vročilnico, s katero je potrdil, da je bil obveščen o datumu poravnalnega naroka oz. prvega naroka za glavno obravnavo in o tem, da bo na naroku lahko zaslišan oz. da je obe sodni pisanji tudi prejel. Soglašal je torej s takšnim načinom vročanja, ki mu je omogočilo sprejem sodnega pisanja o napovedanih procesnih dejanjih sodišča.
spor o obsegu zapuščine - pritožba dediča, ki ni sodeloval v zapuščinskem postopku - sklep o ustavitvi zapuščinskega postopka
Če po prejemu sklepa o ustavitvi zapuščinskega postopka zaradi neobstoja premoženja dediča, ki prej v zapuščinskem postopku nista sodelovala, vložita pritožbo, v kateri navajata, da spada v zapuščino določeno premoženje, obstoji med dediči spor o obsegu zapuščine, ki ga bo moralo reševati zapuščinsko sodišče v nadaljnjem postopku.
pravdni stroški - uspeh po temelju in po višini - vrednotenje uspeha pravde
Sodna praska izjemoma dopušča vrednotenje uspeha ločeno "po temelju" in "po višini", pri čemer je končno ovrednotenje uspeha rezultat izračuna aritmetične sredine med obema prvotno ločenima ugotovljenima deležema uspeha. Sodna praksa to uporablja predvsem v tistih odškodninskih sporih, kjer je sporno dejansko stanje v zvezi z obstojem temelja tožbenega zahtevka, ko je v zvezi s tem potrebno zaslišanje številnih prič, izvedba dokaza z izvedenci (na primer cestno prometne stroke), opraviti oglede. Vse to so tiste "okoliščine primera" iz 2. odstavka 154. člena, ki narekujejo takšno ločeno vrednotenje uspeha strank.
stroški ugovora – razveljavitev potrdila o izvršljivosti – ugovor zoper sklep o izvršbi – ustavitev izvršilnega postopka
Če bi sodišče prve stopnje do upnikovega umika predloga za izvršbo odločalo o ugovoru, bi moralo dejstvo, da je bil izvršilni naslov razveljavljen, upoštevati po uradni dolžnosti pri odločanju o ugovoru (4. točka 1. odstavka 55. člena ZIZ v zvezi z 2. odstavkom 55. člena ZIZ) in ugovoru tako ugoditi. Ker bi sodišče prve stopnje o ugovoru zoper sklep o izvršbi lahko odločilo že pred ustavitvijo postopka, pa tega ni storilo, pritožbeno sodišče glede na navedeno ocenjuje, da so bili stroški dolžnikovega ugovora, ki ga je le-ta glede na fazo postopka smiselno vložil, potrebni stroški za izvršbo in je dolžnik tako upravičen do njihovega povračila (6. odstavek 38. člena ZIZ).
ZPP člen 277, 318. ZDSS-1 člen 39. ZDR/90 člen 129.
zamudna sodba - zavrnilna zamudna sodba - odprava nesklepčnosti tožbe - stari ZDR - prenehanje delovnega razmerja - obstoj delovnega razmerja - terjatve iz delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - nadomestilo plače - regres za letni dopust
Sodišče prve stopnje izda (zavrnilno) zamudno sodbo brez predloga strank.
Toženec, ki se je preoblikoval iz s.p. v d.o.o., še naprej odgovarja za obveznosti iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na čas, ko je še deloval kot s.p..
pravična denarna odškodnina - povrnitev negmotne škode - strah - duševne bolečine zaradi telesnih bolečin - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - škoda iz naslova izgubljenega dobička
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
ZIZ člen 15, 239, 267. SPZ člen 9, 44, 44/2, 217, 217/2.
začasna odredba - verjetnost terjatve - priposestvovanje - omejitev priposestvovanja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pravdni stroški
Toženec se ne more uspešno sklicevati na zaupanje v podatke zemljiške knjige, če pa je vedel ali bi vsaj lahko vedel, da dejansko posestno stanje ne ustreza zemljiškoknjižnemu.
Ker je tožnik vložil predlog za izdajo začasne odredbe hkrati s tožbo, torej v pravdi in ne pred začetkom postopka, so stroški, ki so nastali zaradi odločanja o predlogu, ugovoru in pritožbi, sestavni del pravdnih stroškov.
Glede na to, da je tožeča stranka izrecno postavila trditve, da tožena stranka parkirnih mest ni uporabljala, jih ni imela v posesti in tudi ni imela na njih nobene pravice, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo tudi, da ni mogoče zaključiti, da bi bila tožena stranka motilec zato, ker bi bilo motenje storjeno v njeno korist, zato so drugačne pritožbene navedbe, da lahko tožena stranka, v kolikor je zapornica spuščena, sama uporablja parcelo in je zato motilo dejanje v njeno korist, neutemeljene.
Določba 8. člena ZPP predstavlja metodološki napotek za dokazno oceno. Kršitev te postopkovne določbe je zato podana, kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej takrat, ko ni vestna, skrbna ter analitično sintetična (kadar sodišče ne oceni vseh dokazov posebej, nato pa še vse dokaze skupaj). Kadar pa je dokazna ocena celovita, a vsebinsko neprepričljiva (ker je v nasprotju z nenapisanimi, neformalnimi dokaznimi pravili), je podana zmotna ugotovitev dejanskega stanja in ne bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
pravica do popravka - zavrnitev objave popravka - prizadetost pravice oziroma interesa - objava nespremenjenega popravka - ponovitev in delna dopolnitev objavljenega obvestila - mnenjske navedbe
Zahtevek za popravo, gledan kot celota, ki vsebuje delno mnenjske navedbe tožeče stranke, delno ponovitev tistega, kar je bilo povedano v prispevku, in delno (nebistveno) dopolnitev, nima narave popravka v smislu 4. odstavka 26. člena ZMed. Z objavo popravka ne bi bil dosežen njegov namen, saj se z njim objavljeno obvestilo vsebinsko ne popravlja ali bistveno dopolnjuje.
ZPP člen 77, 77/1, 80, 339/2-11, 77, 77/1, 80, 339/2-11.
pravdna sposobnost - procesna sposobnost stranke
Sodišče mora, če dvomi o pomanjkanju procesne sposobnosti stranke, o obstoju oz. neobstoju le-te odločiti s stopnjo zanesljivosti, saj po uradni dolžnosti pazi na obstoj pravdne sposobnosti strank.
ZPP člen 154, 154/2, 154, 154/2. OZ člen 179, 179.
višina odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - povrnitev nepremoženjske škode
Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije, ki zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznemu oškodovancu, in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine, ki pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, pa tudi to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom. Načelo individualizacije višine odškodnin mora biti vselej upoštevano tako, da odmera odškodnine ni le posledica izključno oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj vselej poudarjeno neugodno.
OZ člen 300, 301, 302, 306, 300, 301, 302, 306. ZVPSBNO člen 16, 16/4, 22, 25.
pravična denarna odškodnina - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sodni depozit - prenehanje obveznosti
Izplačilo denarne odškodnine ZVPSBNO ureja v 22. členu, vendar ne onemogoča kakšnega morebitnega drugačnega načina prenehanja obveznosti (na primer s plačilom na sodni depozit), ali vsaj delnega prenehanja obveznosti. Zato je potrebno upoštevati citirane splošne določbe o prenehanju obveznosti, določene v OZ.
Ob pravilni uporabi 158. člena ZPP na odločitev o stroških postopka ne vpliva dejstvo, da je tožeča stranka tekom postopka delno umaknila tožbo, ker je to storila potem, ko je tožena stranka izplačala (nesporni) del s tožbo zahtevnega zneska, torej delno izpolnila tožbeni zahtevek.