Presoja, ali je neka stvar nevarna ter ali neko delo predstavlja delo s povečano nevarnostjo oziroma ali gre za nevarno dejavnost, predstavlja materialnopravno vprašanje, ki je v pristojnosti sodišča, medtem ko sodišče izvedenca postavi za razjasnitev dejstev (243. člen ZPP).
Objektivna odgovornost zaradi nevarne stvari ali nevarne dejavnosti je podana takrat, ko je stvar oziroma dejavnost nevarna že sama sebi. Objektivna odgovornost je izjema, v primeru, ko pa stvar oziroma dejavnost ni nevarna sama po sebi, ampak takšna postane zaradi nedopustnega ravnanja imetnika stvari ali tistega, ki se ukvarja z dejavnostjo, ne gre za nevarno stvar oziroma nevarno dejavnost in objektivno odgovornost, temveč za morebitno krivdno odgovornost.
poroštvo - subisidarno in solidarno poroštvo - prehod pravic na poroka - zastaranje terjatve iz naslova poroštva, prijavljene v stečajnem postopku
Do prehoda upnikovih (posojilodajalčevih) pravic na tožečo stranko, ki je posojilo poravnala kot porok, je prišlo že po samem zakonu. S trenutkom plačila je tožeča stranka pridobila pravico zahtevati toliko, kolikor je plačala, k poplačilu pa ni zavezan zgolj posojilojemalec (dolžnik), pač pa tudi toženki, ki sta s poroštvenima pogodbama (izjavama) prevzeli zavezo, da bosta poravnali terjatev tožeče stranke, če tega ne bo storil posojilojemalec (dolžnik).
Določilo "do 5% nevrnjenega dela posojila od zneska 400.000,00 DEM" gre razumeti kot jasno določeno zgornjo mejo porokove obveznosti, ki ne utemeljuje nedoločnosti predmeta in s tem ničnosti porokove zaveze. Te ne morejo narekovati niti grožnje, zmota in podobne okoliščine, ki so lahko le razlogi za razveljavitev pogodbe.
S prijavo terjatve v stečajnem postopku se je pretrgalo zastaranje tako proti dolžniku kot proti tožeči stranki (poroku), nepomembno pa je, ali je bila prijavljena terjatev prerekana in kasneje ugotovljena ali ne. Ker je bila terjatev zavarovana s hipoteko, na podlagi katere je bila tožnica v stečajnem postopku delno poplačana kot ločitveni upnik, ta ne more preiti na poroke.
ZTLR člen 22, 33, 22, 33, 22, 33. OZ člen 198, 198. SPZ člen 92/1, 92/1.
pogodbena pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - načelo nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet - izpraznitev prostora - uporabnina
Za pridobitev lastninske pravice na nepremični s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiško knjigo, odsvojitelj pa lahko na prenosnika prenese le toliko pravic, kot jih ima sam. Ker lastninske pravice na spornem prostoru ni imela, je odsvojiteljica tudi ni mogla prenesti na G. in ta nadalje ne na tožečo stranko. Ker tožnica ni dokazala lastninske pravice na stanovanju, njen tožbeni zahtevek za izpraznitev spornega prostora in plačilo uporabnine za njegovo uporabo ne more biti utemeljen.
Na vročilnici je zapisan datum prejema, podpis prejemnika in podpis vročevalca, ni pa nobene zaznambe, da je bilo pisanje izročeno komu drugemu oziroma kakšno je razmerje med naslovnikom in prejemnikom. Iz takšne vročilnice v skladu z določbami 149. člena ZPP izhaja le, da je prejemnik sam naslovnik. Potrdilo o vročitvi (vročilnica) je verodostojna listina in velja za resnično, če prejemnik ne dokaže nasprotno. Toženec nasprotnega ni dokazal (niti dokazoval).
Tudi če bi tožbo, kot trdi toženec, prejela njegova mati, vročitev ne bi bila napačna, saj ob drugem poskusu vročitve vročevalec pisanje lahko pusti kakšnemu od odraslih članov gospodinjstva (peti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 140. členom ZPP).
STANOVANJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0052870
ZOR člen 370, 385, 370, 385. ZD člen 123, 123/1, 203, 203/4, 123, 123/1, 203, 203/4. SZ člen 18, 20, 20/3, 18, 20, 20/3. ZPP člen 70, 70-5, 72, 394, 394-4, 394-10, 396, 396/1, 396/1-3, 400, 400/3, 70, 70-5, 72, 394, 394-4, 394-10, 396, 396/1, 396/1-3, 400, 400/3. OZ člen 345, 362, 345, 362.
zakonita predkupna pravica po sz - kršitev predkupne pravice - tožba na razveljavitev prodajne pogodbe po sz - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - prehod zapuščine na dediča - neopravljena zapuščinska obravnava - obnova postopka - razlogi za obnovo - procesna nesposobnost - zahteva za izločitev - pravočasnost zahteve za izločitev - narok za obnovo postopka
V 20. členu SZ gre za prekluzivni rok materialnega prava. Pravila o zastaranju se ne uporabljajo v primerih, ko je v zakonu določen rok, v katerem je treba vložiti tožbo ali opraviti določeno dejanje, ker bi bila sicer pravica izgubljena. 20. člen SZ ureja takšen položaj, namreč rok, ki je potreben za vložitev tožbe in za katerega se po izrecni zakonski določbi pravila, ki veljajo za zastaralni rok, ne uporabljajo. Pri prekluzivnih rokih ni mogoče uporabiti pravil o zadržanju in pretrganju, kot to velja za zastaranje. Sodišče tudi ni dolžno uporabiti pravil o zadržanju zastaranja iz 385. člena ZOR (enak 362. členu OZ) ne glede na to, da je bila tožnica v času teka prekluzivnega roka poslovno nesposobna.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - domneva alkoholiziranosti - vzročna zveza med alkoholiziranostjo in škodo - regres zavarovalnice - zavarovanje avtomobilskega kaska - splošni pogoji - izguba zavarovalnih pravic - leasing vozila - subrogacija
Regresna obveznost voznika zaradi vožnje pod vplivom alkohola se ne more nanašati na tisti del škode, ki ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo, ampak je posledica drugih vzrokov.
Čeprav je bil sklenitelj kasko zavarovanja leasingojemalec, je zavarovalnica utemeljeno izplačala zavarovalnino lastniku avtomobila - leasingodajalcu. Zavarovan je bil njegov premoženjski interes in zavarovalna pogodba sklenjena na njegov račun. Sklenitelj zavarovanja in zavarovanec sta bili dve različni osebi. Zavarovalnica krije škodo zavarovancu, ki se ukvarja z izposojo vozil ali dajanjem v zakup, če je zavarovalni primer povzročil voznik pod vplivom alkohola. Tak voznik je na podlagi 3. točke 2. odstavka 10. člena Splošnih pogojev o zavarovanju avtomobilskega kaska dolžan izplačano zavarovalnino povrniti zavarovalnici, ta pa ima od njega pravico terjati povračilo na podlagi 1. odstavka 939.člena ZOR v obsegu, za katerega je odgovoren za nastalo škodo.
ZPP člen 8, 458, 458/1, 8, 458, 458/1. OZ člen 94, 95, 96, 99, 239, 239/1, 94, 95, 96, 99, 239, 239/1.
pogodba - poravnava - pogodba o poravnavi - izpodbojnost pogodbe o poravnavi - uveljavljanje napake volje
Poravnava je pogodba, za katero veljajo splošne določbe o dvostranskih pogodbah. Zato sta tudi udeleženca poravnave dolžna izpolniti svojo obveznost (iz poravnave) in odgovarjata za njeno izpolnitev; obveznost (iz poravnave) pa lahko ugasne samo soglasno ali na podlagi zakona.
Ker pogodba, ki ni razveljavljena, velja (in zavezuje udeležence), do njene razveljavitve pa, ko sporazuma o tem ni, pride šele z odločitvijo sodišča o zahtevku za razveljavitev (s preoblikovanjem, konstitutivno), napak volje ni mogoče uveljavljati z ugovorom (zoper zahtevek nasprotnega udeleženca za izpolnitev pogodbenih obveznosti), temveč le s tožbenim zahtevkom (za razveljavitev pogodbe).
ZPIZ člen 174, 175/1. ZPIZ-1 člen 165, 165/1, 259, 259/1. ZDSS-1 člen 81, 81/5. ZUP člen 46, 46/1, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/4, 55/5, 55/6, 128, 279, 279/1, 279/1-4.
družinska pokojnina – delitev družinske pokojnine – ničnost upravnega akta
Za nično se izreče odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke, pa stranka pozneje ni izrecno ali molče vanjo privolila. Ker je bila zahteva za izdajo odločbe vložena, takšna odločba, kljub temu da ni bilo ugotovljeno, ali je to zahtevo vložila upravičena oseba, ni nična.
odpoved dediščini v korist določenega dediča - pozneje najdeno premoženje
Če se je dedič odpovedal dediščini v korist določenega dediča, o pozneje najdenem premoženju ni mogoče odločiti na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0056046
ZOdv člen 11, 11. ZOR člen 751, 751/1, 751, 751/1. ZPP člen 100, 100/1, 100, 100/1. OZ člen 79, 79/2, 768, 768/1, 79, 79/2, 768, 768/1.
odškodninska odgovornost odvetnika - veljavnost pooblastila - smrt pooblastitelja
Med tožnico kot dedinjo pooblastitelja in odvetnikom ni bilo pooblastilnega razmerja, ker je s smrtjo odvetnikovo pooblastilo prenehalo. Zato ni njegove odškodninske odgovornosti.
zaznamba izrednega pravnega sredstva - izbris zaznambe spora
Ker je vložena s strani tožnika zoper pravnomočno zavrnilno odločbo revizija, še niso izpolnjeni pogoji za izbris zaznambe spora. Učinki zaznambe spora, ki jih določa 80. čl. ZZK-1, so torej podaljšani do odločitve o izrednem pravnem sredstvu in je s tem predlagateljev interes varovati vrstni red v celoti zavarovan. Zaznamba izrednega pravnega sredstva ima podobne učinke kot zaznamba spora, le da je namenjena varovanju vrstnega reda vzpostavitve vpisov v stanje, ki je obstajalo pred vknjižbo pridobitve oziroma izbrisa pravice na podlagi pravnomočne odločbe, če je proti taki odločbi vloženo pravno sredstvo (čl. 101 ZZK-1).
Pravda zaradi nedopustnosti izvršbe je vezana na obstoj konkretnega izvršilnega postopka in v njem opravljena izvršilna dejanja. Če je bil sklep o izvršbi in vsa izvršilna dejanja, ki so temeljila na tem sklepu, razveljavljena, je bil že v okviru izvršilnega postopka dosežen cilj, ki ga je tožnica zasledovala s predmetno tožbo in tožnica pravnega interesa za pravdo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe več nima.
stvarno pravo - obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
VSL0055164
ODZ paragraf 294-297a. SPZ člen 17.
pritiklina - lastništvo glavne stvari - lastništvo pritikline - poslovodstvo brez naročila
Pritiklina predstavlja samostojno premično stvar, namenjeno gospodarski rabi ali olepšanju glavne stvari. Pritiklina trajno služi za stalno rabo celote oziroma glavne stvari v funkcionalnem smislu, pri čemer med glavno stvarjo in pritiklino poleg stalne oziroma trajne funkcionalne povezave pogosto obstaja tudi prostorska povezava. Bistvena značilnost pritikline je v njeni določenosti za doseganje gospodarskega namena glavne stvari. Da prestavlja neka stvar pritiklino, enotno lastništvo glavne stvari in pritikline ni pogoj. Že po naravi stvari same dokumentacija v zvezi s pogodbo o delnem inženiringu za rekonstrukcijo objekta ne more predstavljati pritikline, saj nima (prej navedenih) lastnosti, ki so značilne za posamezno stvar kot pritiklino.
Izvajanje prenovitvenih del je potekalo na podlagi pogodbe med toženima strankama, kar pa izključuje obstoj poslovodstva brez naročila tudi v razmerju do tožnika, ki je nepremičnino pridobil kasneje na podlagi denacionalizacijske odločbe.
Če je odločitev o preureditvi in načinu financiranja kurilnice sprejela več kot polovica etažnih lastnikov, takšna odločitev v skladu z 2. odstavkom 30. člena SZ-1 zavezuje tudi tiste etažne lastnike, ki se s takšno odločitvijo niso strinjali, in morajo zato v skladu z 59. členom SZ-1 ravno tako redno in v roku izpolniti vse obveznosti do upravnika v skladu z izstavljenim mesečnim obračunom.