ZIZ člen 42, 42/2, 42, 42/2. ZPP člen 319, 319/2, 319, 319/2.
potrdilo pravnomočnosti in izvršljivosti
S potekom pritožbenega roka je sodba pravnomočna, zato sodišče ne sme zavrniti predloga tožeče stranke za potrdilo pravnomočnosti sodbe, čeprav ima pomisleke glede popolnosti naziva tožeče stranke, na katero se sodba glasi.
Pritožbene navedbe se ne nanašajo na samo vknjižbo, pač pa pritožnik navaja ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal v izvršilnem postopku, v zemljiškoknjižnem postopku pa niso upoštevani.
Časovne meje pravnomočnosti se raztezajo na dan 1. 1. 2005, do katerega se je tožnik odpovedal zahtevku na znižanje preživnine na podlagi sklenjene sodne poravnave z dne 10. 1. 2006. Tožnik zato ne more s tožbo na znižanje preživnine uveljavljati spremenjenih okoliščin, ki so obstajale do dne 1. 1. 2005. Tudi za kasnejše obdobje tožnik ni izkazal spremenjenih okoliščin, saj je bil pred 1. 1. 2005 nezaposlen, sedaj pa ima zaposlitev, preživninska obveznost je obstajala pred 1. 1. 2005.
odgovor na tožbo - zadostno število izvodov - poziv na dopolnitev - zamudna sodba
V primeru, da toženec ne vloži odgovora na tožbo, ne predloži zadostnega števila izvodov odgovora na tožbo, ga sodišče pozove, da to stori v danem roku. Okoliščina, da je prava nevešč, ga ne odvezuje, da odgovora na tožbo ne vloži v zadostnem številu vlog, ob dejstvu, da je bil opozorjen na pravne posledice.
ZPP člen 212, 286, 286/1, 286/2, 212, 286, 286/1, 286/2.
trditveno in dokazno breme - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov
Dokazni predlog tožeče stranke ne vključuje tudi dokaznega predloga tožene stranke. Tožena stranka je samostojna pravdna stranka, na kateri je dokazno breme za njene trditve (prim. s sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 923/2006 z dne 4.10.2007), zato se ne more zanašati na dokazne predloge nasprotne stranke, ki so v njeni dispoziciji in bi jih lahko tudi sama tožena stranka navedla že na prvem naroku.
Prav tako je nesprejemljivo, da bi tožena stranka lahko vztrajala na izvedbi dokazov, ki jih je v svojo korist oziroma za potrditev svojih (pravočasnih) trditev navedla samo nasprotna stranka.
regulacijska začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - motenje posesti - vsebina začasne odredbe enaka tožbenemu zahtevku - težko nadomestljiva škoda
Pri izdaji regulacijske odredbe je treba celovito tehtati položaj obeh pravdnih strank, ta pa vključuje tudi upoštevanje morebitnih posledic opustitve varovanja. Celovita ocena okoliščin na strani tožeče in tožene stranke ne utemeljuje izdaje začasne odredbe in ni tehtnih razlogov, da bi sodišče brez kontradiktornega postopka že v tej fazi postopka izdalo začasno odredbo, s katero bi dejansko že ugodilo tožbenemu zahtevku.
Začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, je mogoče izdati le pod pogojem, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, kasneje ob sodbi, s katero bi sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje. V teh primerih je treba restriktivno tolmačiti pojem "težko nadomestljiva škoda" ter ob tehtanju interesov ene in druge stranke zagotoviti, da bodo ureditvene začasne odredbe, katerih vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, ostale omejene le na nujne in ustavno upravičene primere.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - gospodarski spor - sosporniki
Pravila o postopku o gospodarskih sporih veljajo tudi, kadar so v sporu poleg oseb iz prvega odstavka 481. člena ZPP kot sosporniki iz 1. točke 1. odstavka 191. člena tega zakona udeležene še druge osebe.
Kapital družbe sestavljajo osnovni vložki družbenikov in na podlagi osnovnega vložka družbenik pridobi svoj poslovni delež. Poslovni delež je izrazito pravni pojem. Označuje skupnost pravic in obveznosti, ki jih ima družbenik na podlagi osnovnega vložka (471. čl. ZGD-1), zato družbenik s predlogom za delitev več osebam pripadajočega poslovnega deleža po pravilih, ki jih za delitev predpisujeta ZNP in SPZ, ne more uspeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0056052
ZPP člen 216, 216/1, 317, 216, 216/1, 317. OZ člen 376, 376.
tek zamudnih obresti - prepoved ultra alterum tantum - odmera odškodnine po prostem preudarku - odpoved tožbenemu zahtevku
Če so zapadle, pa neplačane obresti do 31.12.2001 že presegle glavnico, so dne 1.1.2002 z uveljavitvijo OZ na podlagi določbe 376. člena OZ prenehale teči. Obresti, ki so enkrat prenehale teči, ne morejo pričeti teči znova in torej sprememba Obligacijskega zakonika (OZ-A) na odločitev o obrestih ne vpliva.
ZTLR člen 54, 54/1, 54, 54/1, 54, 54/1. ZPP člen 8, 8. SPZ člen 222, 223, 222, 223.
obseg služnosti - služnost hoje in vožnje - služnost vožnje s kmetijsko mehanizacijo - potrebnost služnosti - koristnost služnosti - prenehanje služnosti - priposestvovanje služnosti - izvrševanje služnosti
Izvrševanje služnosti je lahko dejansko ali pravno.
Prenehanja služnosti po 222. členu SPZ zaradi nekoristnosti oziroma bistvenih sprememb okoliščin toženec ne more doseči z ugovorom, temveč zgolj s tožbo oziroma ustrezno postavljenim oblikovalnim zahtevkom (prim. s sodbo Vrhovnega sodišča Slovenije, opr. št. II Ips 112/85 z dne 6.6.1985, saj se ureditev po SPZ glede zahteve za prenehanje služnosti ne razlikuje od ureditve po ZTLR).
Zmanjšanja koristnosti ni šteti za razlog, iz katerega je mogoče zahtevati prenehanje služnosti zaradi nekoristnosti.
stvarno pravo - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
VSL0053895
ZTLR člen 43, 43. ZOR člen 210 - 219, 210 - 219. ZNP člen poglavje 13, poglavje 13. ZIZ člen 17, 17. ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 142/5, 214, 224, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-3, 339/2-8, 339/2-12, 142, 142/3, 142/4, 142/5, 214, 224, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-3, 339/2-8, 339/2-12. SPZ člen 100, 100.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina - lastninska pravica na nepremičnini - solastnina - sporazum o delitvi - varstvo solastnine - navajanje dejstev in dokazov - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke - substancirano prerekanje navedb nasprotne stranke - priznana dejstva - sistem afirmativne litiskontestacije - zavrnitev dokazov - fikcija vročitve - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Solastnik lahko zahteva izročitev dela solastne nepremičnine (pars pro diviso) od drugega solastnika na podlagi 43. čl. ZTLR (100. čl. SPZ) le, če je solastna stvar že razdeljena med solastnike glede uporabe in posesti.
V sistemu afirmativne litiskontestacije, ki velja v našem pravnem sistemu, sodišče upošteva le obrazloženo (substancirano) prerekanje navedb nasprotne stranke. Neprerekana dejstva se štejejo za priznana.
Bistvo darilne pogodbe je namreč v neodplačni naklonitvi določenega premoženja obdarjencu, zaradi česar v nobenem primeru ne more biti podano očitno nesorazmerje med danim in prejetim kot enim bistvenih elementov oderuške pogodbe iz 119. člena OZ.