ZPSPP člen 14, 15, 17. ZPP člen 7, 7/1. OZ člen 597.
najemna pogodba za poslovni prostor - znižanje najemnine - stvarna napaka - pobotni ugovor - informativni dokaz
Tožena stranka zneska znižanja ni uveljavljala niti v predmetnem postopku, ko je postavila pobotni ugovor; njenega predloga za imenovanje izvedenca, ki naj bi ocenil del najemnine, ki odpade na kletni prostor, sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo, saj je šlo za informativni dokaz, torej takšen, ki bi pritožnici šele omogočil, da navede, za kolikšen znesek uveljavlja znižanje najemnine. Takšen dokaz pa glede na veljavni Zakon o pravdnem postopku (ZPP) ni dopusten (1. odst. 7. čl.).
Za utemeljenost ugovora ni dovolj le to, da dolžnik v njem zgolj navede taka pravno relevantna dejstva, ki bi, v kolikor bi se izkazala za resnična, v bodoči pravdi privedla do zavrnitve tožbenega zahtevka, pač pa mora za svoje trditve predložiti ali predlagati tudi dokaze.
odškodninska odgovornost - odmera odškodnine - poškodba vratne hrbtenice - vzročna zveza - adekvatna vzročnost - možnost obravnavanja pred sodiščem
Vprašanje adekvatne vzročnosti pri odškodninskem zahtevku zaradi poškodbe vratne hrbtenice.
Če tožnica na prvi narok za glavno obravnavo ni bila pravilno vabljena, na tem naroku pa je bil prisoten njen pooblaščenec, tožnici ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
ZZZDR člen 60, 60. ZNP člen 128, 129, 130. ZZK člen 44, 44. ZZK-1 člen 79, 79.
zaznamba spora - delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku - predlog za delitev skupnega nepremičnega premoženja v nepravdnem postopku - skupno premoženje
Dopustna je zaznamba spora tudi, če je vložen predlog in ne le tožba, s katero se ugotavlja obstoj lastninske pravice.
Zaznamba spora se v zemljiški knjigi lahko dovoli tudi zakoncu, ki pred nepravdnim sodiščem uveljavlja delitev skupnega nepremičnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze, če zahteva, da postane izključni lastnik tistih (oziroma tistega dela) nepremičnin, ki so bile do sedaj zemljiškoknjižno v lasti drugega zakonca.
Predlog za zaznambo spora je utemeljen glede tistih nepremičnin, na katerih tožnik predlaga, da pridobi izključno lastninsko pravico, ki pa so zemljiškoknjižno v celoti v lasti nasprotne udeleženke, in na tistih nepremičninah, kjer predlagatelj predlaga priznanje lastninske pravice na celotni nepremičnini, čeprav je zemljiškoknjižno skupaj z nasprotno udeleženko vpisan do 1/2.
regulacijska začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - motenje posesti - vsebina začasne odredbe enaka tožbenemu zahtevku - težko nadomestljiva škoda
Pri izdaji regulacijske odredbe je treba celovito tehtati položaj obeh pravdnih strank, ta pa vključuje tudi upoštevanje morebitnih posledic opustitve varovanja. Celovita ocena okoliščin na strani tožeče in tožene stranke ne utemeljuje izdaje začasne odredbe in ni tehtnih razlogov, da bi sodišče brez kontradiktornega postopka že v tej fazi postopka izdalo začasno odredbo, s katero bi dejansko že ugodilo tožbenemu zahtevku.
Začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, je mogoče izdati le pod pogojem, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, kasneje ob sodbi, s katero bi sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje. V teh primerih je treba restriktivno tolmačiti pojem "težko nadomestljiva škoda" ter ob tehtanju interesov ene in druge stranke zagotoviti, da bodo ureditvene začasne odredbe, katerih vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, ostale omejene le na nujne in ustavno upravičene primere.
najemna pogodba - prenehanje najemnega razmerja - izročitev stanovanja lastniku - stanje stanovanja po prenehanju najema - normalna uporaba stanovanja
Tožnica je morala potem, ko je toženec z družino in dvema majhnima otrokoma pet let uporabljal njeno stanovanje, iz stanovanja odpeljati nekaj dotrajanega pohištva, zamenjati pipo v kuhinji in WC školjko, v kateri se je nabral vodni kamen. Na vratih ene od 25 let starih omar in vrat, je toženčeva družina pustila nekaj otroških nalepk. Opisane spremembe predstavljajo spremembe, nastale zaradi normalne uporabe stanovanja, in ne opravičujejo zahtevka na plačilo.
Bistvo darilne pogodbe je namreč v neodplačni naklonitvi določenega premoženja obdarjencu, zaradi česar v nobenem primeru ne more biti podano očitno nesorazmerje med danim in prejetim kot enim bistvenih elementov oderuške pogodbe iz 119. člena OZ.
zaznamba izvršbe - zaznamba sklepa o izvršbi - zemljiškoknjižno stanje v času prejema predloga
Upoštevati je treba zemljiškoknjižno stanje v času prejema predloga za zaznambo sklepa o izvršbi, zato tudi ni moč upoštevati morebitnih sprememb na parcelah v zemljiškem katastru, če te spremembe niso zabeležene v zemljiški knjigi.
javni uslužbenec – vojak – obstoj delovnega razmerja – pristop iz JLA v TO – pristopna izjava
Do pristopa tožnika iz JLA v TO RS je prišlo kljub temu, da pristopne izjave ni podpisal, saj je jasno in nedvoumno izrazil voljo za pristop. Tudi z delom je želel nadaljevati, le da zaradi izjemnosti situacije, kateri so botrovale njegove umske in preostale sposobnosti razumevanja, do dejanskega dela ni prišlo. Tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja in za priznanje pravic iz delovnega razmerja je utemeljen za obdobje od dne, ko je tožnik izrazi voljo za pristop, do dne, ko se je zaradi ugotovljene invalidnosti I. kategorije upokojil.
Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih in opravlja vpise po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Zato kasneje vpisana plomba ni ovira, da se izpodbijani vpis ne bi opravil.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0055118
ZOR člen 542, 542/2, 546, 546/2, 550, 551. ZVPot člen 52, 55, 55/2, 56.
pogodba o finančnem leasingu - razveza pogodbe o finančnem leasingu - uporaba pravil o prodaji na obroke
Pri obravnavi leasing pogodbe, ki ima elemente prodajne pogodbe, je sodišče dolžno uporabiti kogentne določbe ZOR o varstvu kupca posameznika pri prodaji na obroke in kogentne določbe ZVPot o varstvu potrošnika pri prodaji na obroke.
ZTLR člen 20, 20/1, 20, 20/1. ZIZ člen 64, 64/1, 239, 64, 64/1, 239. SPZ člen 49, 49/1, 49, 49/1.
nedopustnost zavarovanja - pridobitev lastninske pravice - dobrovernost
Tožnica v času toženkinega vpisa zavarovanja še ni pridobila lastninske pravice na stanovanju. S prodajno pogodbo se še ne pridobi lastninske pravice na nepremičnini. Pridobi se jo z vpisom v zemljiško knjigo.
Vprašanje dobrovernosti je pomembno pri originarni pridobitvi lastninske pravice.
vrnitev v prejšnje stanje - razlog za vrnitev v prejšnje stanje - preložitev naroka - predlog za preložitev naroka - zavrnitev predloga za preložitev naroka
Če sodišče ne ugodi predlogu za preložitev naroka, to ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
obresti - tek obresti - pravnomočno končan izvršilni postopek - ustavna pritožba
Ob upoštevanju, da je sporno razmerje nastalo pred uveljavitvijo OZ (pred 1.1.2002), da sta bila tako pravdni kot izvršilni postopek pravnomočno zaključena pred učinkovanjem spremembe 1060. člena OZ (pred 18.3.2006), ter ob upoštevanju dejstva, da tožnik zoper odločitev ni vložil ustavne pritožbe, se tožnik pri vprašanju o teku obresti ne more uspešno sklicevati na kasnejšo razveljavitev OZ.
ZD člen 136, 136. ZDen člen 80, 80/2, 81, 80, 80/2, 81.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - veljavnost oporočnih razpolaganj glede denacionaliziranega premoženja - pravni učinek dednih izjav, danih pred pravnomočno odločbo o denacionalizaciji - odpoved dedovanju v korist določenega dediča - odstop dednega deleža
Oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, glede premoženja, ki pripade upravičencu po tej odločbi, imajo pravni učinek samo, če je to v oporoki izrecno navedeno.
Dedne izjave, dane v postopku denacionalizacije, imajo pravno veljavo glede denacionaliziranega premoženja, pri čemer je potrebno navedeno besedilo razlagati v časovnem in ne procesnem smislu.
ZIKS člen 145c, 145c. ZDen člen 72, 72/2, 72, 72/2.
razveljavitev kazni zaplembe premoženja - vrnitev premoženja - odmena zaradi nemožnosti uporabe - višina najemnine - vlaganja - skrbnost pri oblikovanju višine najemnine
Pravna narava zahtevkov na podlagi 145c. člena ZIKS je enaka pravni naravi zahtevkov na podlagi 72. člena Zakona o denacionalizaciji. Gre za nadomestilo (odmeno), povračilo oziroma odškodovanje za izgubo tiste koristi, ki bi jo upravičenec dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal. Pri ugotavljanju te koristi je možnih več izhodišč, ki so odvisni od okoliščin posamičnega primera.
Sodišče prve stopnje bo moralo oceniti, ali res obstajajo utemeljeni razlogi za to, da se kot podlaga za ugotavljanje koristi vzame tržna najemnina brez upoštevanja vlaganja po 5.10.2000 (upoštevanje vlaganj, ki so bila opravljena pred pravnomočno razveljavitvijo kazni zaplembe premoženja, glede na določbo 145c. člena ZIKS ni mogoče). V novem sojenju bo moralo najprej oceniti, ali je tožena stranka opustila potrebno skrbnost pri oblikovanju višine najemnine, glede na to, da je v 5. členu aneksa najemne pogodbe z dne 16.6.1992 (A8) navedeno, da najemodajalec najemniku ni dolžan povrniti revalorizirane vrednosti vloženih investicij, razen v primeru, če najemodajalec prekine pogodbo brez krivdnega razloga na strani najemnika. Določba v najemni pogodbi, da najemnik nima pravice do povrnitve vlaganj, namreč zavezuje najemnika tudi v razmerju z denacionalizacijskim upravičencem. Oceniti bo treba, ali ima po sklenjeni najemni pogodbi (ki učinkuje tudi zoper upravičenca) upoštevajoč tudi višino najemnine, najemnik pravico do povrnitve vlaganj ali ne. Če najemnik te pravice nima, potem bo treba oceniti, ali vrednost vlaganj skupaj s plačano najemnino predstavlja pravično odmeno zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja.
Zavarovalnica se zaveže povrniti pravno priznano škodo, ki jo zaradi telesnih poškodb v prometni nesreči motornega vozila, na katero je vezano to zavarovanje, utrpi zavarovanec kot povzročitelj prometne nesreče. Kaj je prometna nesreča, določa 134. člen ZVCP, lahko pa se pravdni stranki v zavarovalni pogodbi, ki je prostovoljna, dogovorita, da zavarovanje zajema širše situacije. Traktor ni bil v funkciji motornega vozila v prometu, ampak delovnega stroja. Tožnik se je poškodoval pri balinarju sena, zaradi hitrosti in razmer se je traktor prevrnil.
Za AO+ zavarovanje mora biti vzrok za škodo v prometni nesreči, ki jo povzroči voznik tega vozila. V konkretnem primeru pa je vzrok za poškodbo prevrnitev traktorja pri opravljanju baliranja sena na travniku.