ZTLR člen 20, 20/1, 20, 20/1. ZIZ člen 64, 64/1, 239, 64, 64/1, 239. SPZ člen 49, 49/1, 49, 49/1.
nedopustnost zavarovanja - pridobitev lastninske pravice - dobrovernost
Tožnica v času toženkinega vpisa zavarovanja še ni pridobila lastninske pravice na stanovanju. S prodajno pogodbo se še ne pridobi lastninske pravice na nepremičnini. Pridobi se jo z vpisom v zemljiško knjigo.
Vprašanje dobrovernosti je pomembno pri originarni pridobitvi lastninske pravice.
Začasnega skrbnika je treba postaviti zaradi zavarovanja zapuščine, saj med dedičema obstajajo spori, tako glede pravice do dediščine, kot glede obsega zapuščine, predvsem pa je izkazano nezaupanje med njima. Zato začasna skrbnica ne more biti dedinja, ampak tretja oseba.
Dedinja v postopku pred prvim sodiščem in v pritožbi ni navajala nobenih drugih razlogov, zaradi katerih S.K. ne bi bil primeren za začasnega skrbnika. V postopku pred sodiščem prve stopnje niso bile zatrjevane okoliščine, da S.K. ne bi mogel skrbeti za zapuščino v interesu vseh dedičev, zaslišanja začasnega skrbnika ni predlagala nobena stranka, oba dediča pa sta na naroku imela možnost, da se opredelita glede predloga, da se za začasnega skrbnika postavi S.K.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - gospodarski spor - sosporniki
Pravila o postopku o gospodarskih sporih veljajo tudi, kadar so v sporu poleg oseb iz prvega odstavka 481. člena ZPP kot sosporniki iz 1. točke 1. odstavka 191. člena tega zakona udeležene še druge osebe.
vrnitev v prejšnje stanje - razlog za vrnitev v prejšnje stanje - preložitev naroka - predlog za preložitev naroka - zavrnitev predloga za preložitev naroka
Če sodišče ne ugodi predlogu za preložitev naroka, to ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
posest - sodno varstvo posesti - ekonomski interes - začasne odredbe za zavarovanje nedenarnih terjatev
Posest je dejanska oblast nad stvarjo, zato zadostuje, da je imel posestnik možnost s stvarjo kadarkoli neovirano razpolagati. Ni mogoče zaključiti, da je posest opustil, ker stvari v določenem obdobju ni tudi dejansko uporabil.
Ekonomski interes v motenjskih sporih je pomemben ob nadaljnjem pogoju, da zaradi posebej neizkazanega ekonomskega interesa tudi ni pravnega interesa za uveljavljeni zahtevek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0056052
ZPP člen 216, 216/1, 317, 216, 216/1, 317. OZ člen 376, 376.
tek zamudnih obresti - prepoved ultra alterum tantum - odmera odškodnine po prostem preudarku - odpoved tožbenemu zahtevku
Če so zapadle, pa neplačane obresti do 31.12.2001 že presegle glavnico, so dne 1.1.2002 z uveljavitvijo OZ na podlagi določbe 376. člena OZ prenehale teči. Obresti, ki so enkrat prenehale teči, ne morejo pričeti teči znova in torej sprememba Obligacijskega zakonika (OZ-A) na odločitev o obrestih ne vpliva.
odškodninska odgovornost - odmera odškodnine - poškodba vratne hrbtenice - vzročna zveza - adekvatna vzročnost - možnost obravnavanja pred sodiščem
Vprašanje adekvatne vzročnosti pri odškodninskem zahtevku zaradi poškodbe vratne hrbtenice.
Če tožnica na prvi narok za glavno obravnavo ni bila pravilno vabljena, na tem naroku pa je bil prisoten njen pooblaščenec, tožnici ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
izvenzakonska skupnost - zunajzakonska skupnost- skupno premoženje - privatizacija stanovanja - imetnik stanovanjske pravice - odkup stanovanja - prodaja stanovanja
Stanovanje, kupljeno po privatizacijskih predpisih, ne glede na to, kdo je bil imetnik stanovanjske pravice, je skupno premoženje, če je kupljeno v izvenzakonski skupnosti s sredstvi, ki sta jih izvenzakonska partnerja pridobila z delom.
Ni pomembno, po kakšni ceni sta izvenzakonska partnerja pridobila stanovanje. V razmerju med izvenzakonskima partnerjema ni mogoče šteti ugodnosti pri privatizacijskemu nakupu samo v korist enega od njiju.
Premoženje, ki ga pridobita partnerja s prodajo stanovanja, je prav tako njuno skupno premoženje, na katerem ostaneta njuna deleža nespremenjena.
ZTLR člen 12, 12. URS člen 22, 22. ZLNDL člen 2, 2. ZPP člen 285, 339/1, 339/2-8, 285, 339/1, 339/2-8.
funkcionalno zemljišče - pravica uporabe in lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - materialno procesno vodstvo - zamudna sodba
Če je bila stavba v skladu z vsemi upravnimi dovoljenji zgrajena na zemljišču v družbeni lastnini, so imeli solastniki te stavbe pravico uporabe na fundusu in na funkcionalnem zemljišču. Če so imeli to pravico ob uveljavitvi ZLNDL, so postali solastniki tako opredeljenega zemljišča.
Če se je zaradi kompleksne normativne zgradbe, ki jo je treba uporabiti v konkretnem primeru, že ob vložitvi tožbe pokazala potreba po materialnem pravdnem vodstvu, po tem dolžnost sodišča, da materialno pravdno vodstvo tudi opravi, ni mogla ugasniti zaradi pasivnosti tožene stranke.
ZPP člen 183, 319, 339, 339/2-14, 183, 319, 339, 339/2-14. OZ člen 312, 312/2, 312, 312/2.
izrek sodbe pri pobotnem ugovoru - pobotni ugovor - nasprotna tožba - razlogi o pomembnih dejstvih
Izrek sodbe pri pobotnem ugovoru je tripartiten: najprej se ugotovi obstoj terjatve po tožbi, nato obstoje terjatve iz pobotnega ugovora (največ do višine terjatve po tožbi), nakar se terjatvi pobotata (po stanju, ko sta si obe terjatvi stopili nasproti).
vpis lastninske pravice - izvirnik zasebne listine - zbirka listin
Predlagateljica bi morala v sodno določenem roku, ki je prekluzivne narave, predložiti listine, ki so podlaga za vknjižbo lastninske pravice, ali vsaj navesti, da sta izvirnika listin vložena v določeno zbirko listin zemljiškoknjižnega sodišča.
odškodninska odgovornost upravljavca in vzdrževalca cest - prenos izvajanja javne službe - protizakonit podzakonski akt - opustitev dolžnega nadzora - skrbno ravnanje - snežna deska - čiščenje ceste
Odgovornost lokalne skupnosti (kot upravljavca ceste) se omeji na skrbnost izbire izvajalca vzdrževanja in na nadzor nad izvrševanjem prenesenih zadolžitev na izvajalca. Odgovornost upravljavca ceste je omejena na zagotovitev vzdrževanja javne ceste, pri čemer je odgovoren za izbiro vzdrževalca (izvajalca), in je njegova dolžnost nadzirati delo vzdrževalca, ki je odgovoren za neposredno izvajanje te službe.
Določilo Odloka o zimski službi MOL je nezakonito, zato se ga ne upošteva kot materialno pravo.
regulacijska začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - motenje posesti - vsebina začasne odredbe enaka tožbenemu zahtevku - težko nadomestljiva škoda
Pri izdaji regulacijske odredbe je treba celovito tehtati položaj obeh pravdnih strank, ta pa vključuje tudi upoštevanje morebitnih posledic opustitve varovanja. Celovita ocena okoliščin na strani tožeče in tožene stranke ne utemeljuje izdaje začasne odredbe in ni tehtnih razlogov, da bi sodišče brez kontradiktornega postopka že v tej fazi postopka izdalo začasno odredbo, s katero bi dejansko že ugodilo tožbenemu zahtevku.
Začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, je mogoče izdati le pod pogojem, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, kasneje ob sodbi, s katero bi sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje. V teh primerih je treba restriktivno tolmačiti pojem "težko nadomestljiva škoda" ter ob tehtanju interesov ene in druge stranke zagotoviti, da bodo ureditvene začasne odredbe, katerih vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, ostale omejene le na nujne in ustavno upravičene primere.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve - neznatna škoda
Strogo upoštevanje stališča, da vsak poseg v tujo lastnino za lastnika predstavlja škodo, ker ga prikrajša v njegovi razpolagalni pravici kot bistvenem elementu lastninske pravice, bi pripeljalo do popolnega izničenja razloga za izdajo začasne odredbe iz 3. odst. 270. člena ZIZ, saj ta v nobenem primeru ne bi bil podan, kadar bi bila kot vrsta začasne odredbe predlagana prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin po 2. točki 271. člena ZIZ. Pri presoji tega zakonsko predvidenega pogoja in vrste začasne odredbe je treba zato upoštevati konkretne okoliščine primera, in sicer v okviru trditvene in dokazne podlage, ki jo v predlogu za izdajo začasne odredbe ponudi upnik.
V danem primeru je šlo za tekmovanje, zato bi morali organizatorji (prva tožena stranka je tista, ki bi morala skrbeti za varnost tekmovalcev) poskrbeti za potrebne varnostne ukrepe, med drugim tudi, da netekmovalci nimajo dostopa na progo, na kateri poteka športna prireditev, in da je ta prosta za tekmovalce, zato tožnica ni bila dolžna posebej prilagajati svoje hitrosti terenu in udeležencem na progi ter njen prispevek v tej smeri ni bil podan.
Če je prva tožena stranka nameravala podati ugovor glede obstoja njene zamude s plačilom, bi to morala izraziti precizneje.
pogodba o posredovanju - vzpostavitev psihološkega kontakta
Vzpostavitev "psihološkega kontakta" med naročnikom in stranko predstavlja bistveno izpolnitev pogodbe o posredovanju. Vse druge storitve so med strankama lahko dodatno dogovorjene, vendar pa je vzpostavitev "psihološkega kontakta" bistven element tovrstnih pogodb, v odsotnosti tega je zato treba preveriti, ali posel morebiti ne ustreza vsebini kake druge pogodbe.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/2, 51, 51/2, 59, 59/2. SZ člen 13, 13. ZSR člen 68/1, 68/1.
skupno premoženje - deleži zakoncev - odplačilo kreditov v času trajanja zakonske zveze
Po izračunu izvedenke sta zakonca, upoštevaje inflacijo v času trajanja ekonomske skupnosti, odplačala realno 1,98% vrednosti stanovanja, plačanega na podlagi kreditov, ki jih je dobil toženec za nakup stanovanja pred sklenitvijo zakonske zveze. Zato tožnici ne gre stvarnopravni, temveč le obligacijskopravni zahtevek.