ZRPJZ člen 6, 6/1. ZSPJS člen 3, 3/3. ZJU člen 16, 16/3. ZObr člen 88, 88/1, 107.
vojak – plača – dejansko delo – izobrazba za zasedbo delovnega mesta – sodno varstvo
Tožbeni zahtevek za plačilo prikrajšanja pri plači, dodatkov in prispevkov za obvezno pokojninsko zavarovanje, ki temelji na dejansko opravljenem delu oziroma dejstvu, da je tožnik kljub razporeditvi na dolžnost skrbnika telekomunikacijske opreme do decembra 2006 opravljal dela in naloge voznika kurirja, potem pa dela in naloge referenta za organizacijsko tehnične zadeve, ni utemeljen, ker tožnik za dela in naloge, ki jih je opravljal, nima ustrezne izobrazbe.
Tako Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) kot Stvarnopravni zakonik (SPZ), sta enako določala način pridobitve služnostne pravice. Služnostna pravica predstavlja omejitev lastninske pravice, zato zakon izrecno določa, na kak način se takšna pravica pridobi. 51. čl. ZTLR določa, da se stvarna služnost ustanovi s pravnim poslom ali z odločbo državnega organa ali pridobi s priposestvovanjem. Enako določa 211. čl. SPZ, ki namesto priposestvovanja uporablja pojem zakona. To so edini načini, po katerih lahko služnostni upravičenec pridobi služnostno pravico. Torej bi se lahko toženka v tem postopku uspešno branila le s tem, da bi dokazala, da je ali služnostno pravico priposestvovala ali jo pridobila na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa. V kolikor bi zatrjevala, da je to pravico pridobila na podlagi pravnega posla pa se ne more sklicevati na ustno sklenjeni pravni posel, saj 52. čl. ZTLR določa, da se na podlagi pravnega posla pridobi stvarna služnost z vpisom v javno knjigo ali na drug ustrezen način, ki ga določa zakon.
ustavitev pravdnega postopka - nadaljevanje po pravilih nepravdnega postopka
V obravnavani zadevi je sicer jasno, da želijo tožniki uskladiti zemljiškoknjižno stanje z dejanskim stanjem na stavbi, na kateri je potrebno še vzpostaviti etažno lastnino. Vendar se pri tem izrecno sklicujejo na obstoj pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, pri kateri sta zemljiškoknjižno vpisani toženki kot solastnici.
kazenske točke – prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja
Obdolžencu, ki je prekršek storil z motornim vozilom, za vožnjo katerega je potrebno vozniško dovoljenje H kategorije, preneha veljati vozniško dovoljenje za vse kategorije motornih vozil, za katere je obdolženec imel vozniško dovoljenje na dan 6. avgusta 2008, ko je storil obravnavani prekršek.
Sodišče prve stopnje je pri odmeri sankcij uporabilo določbo šestega odstavka 26. čl. ZP-1, veljavno v času storitve prekrška, ter obdolžencu znižalo globo in kazenske točke izpod minimalno predpisanih za očitani prekršek. Sodišče prve stopnje je omilitev sankcij utemeljilo z razlogi, da je obdolženec strokovni pregled odklonil, ker je pričel s terapijo antibiotikov, ker iz njegovega obnašanja po storjenem prekršku izhaja, da je utemeljeno pričakovati, da prekrškov ne bo ponavljal, ter njegovih osebnih in premoženjskih razmer. Sodišče druge stopnje se pridružuje oceni pritožnice, da gre le za pavšalne okoliščine, povsem neobrazložene oziroma konkretizirane, ki po svoji vsebini ne izpolnjujejo niti kriterijev za splošne olajševalne okoliščine, zlasti pa ne za posebne olajševalne okoliščine, ki bi utemeljevale omilitev sankcij izpod minimalno predpisanih.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 88/5. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo člen 43, 43/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nedoseganje norme – ustreznost norme
Ker tožnica ni dosegala norme s tem, da dela ni opravljala v celoti, je kršila obveznosti po pogodbi o zaposlitvi, kljub temu da je bila norma glede na določbe panožne kolektivne pogodbe neustrezna, saj je ni dosegalo niti 2/3 zaposlenih pri toženi stranki. Takšna kršitev obveznosti po pogodbi o zaposlitvi lahko – razen če je tožnica za neopravljanje dela imela opravičljiv razlog – pomeni podlago za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
OZ člen 165, 168, 270, 285, 299, 165, 168, 270, 285, 299.
valorizacija delnega plačila - nepremoženjska škoda - zamudne obresti
Valorizacija delnih plačil terja pravilo, da z delnim plačilom denarna obveznost delno preneha. Če je bila denarna obveznost, ki se valorizira, delno plačana, je torej treba valorizirati tudi delno plačilo.
Zamudne obresti od nepremoženjske škode gredo tožeči stranki od dne, za katerega dokaže, da je tožena stranka z izpolnitvijo obveznosti prišla v zamudo, to pa je v primeru, na podlagi zakona vzpostavljenega odškodninskega razmerja med oškodovancem in zavarovalnico odškodninsko odgovorne zavarovanke takrat, ko tožeča stranka zahteva izpolnitev obveznosti.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 155, 163, 163/4, 163/6, 155, 163, 163/4, 163/6.
začasna odredba - začasna odredba v pravdnem postopku - stroški začasne odredbe v pravdnem postopku - stroški začasne odredbe - pravdni stroški - odločitev o pravdnih stroških med postopkom
Sodišče prve stopnje je preuranjeno sklepalo o (ne)potrebnosti stroškov, nastalih v postopku glede začasne odredbe. Stroški izdaje začasne odredbe, izdane v pravdnem postopku, so sestavni del pravdnih stroškov in se o njihovi povrnitvi odloči z odločbo, s katero se pravdni postopek konča.
taksna obveznost - nadaljevanje izvršbe - dodatno izvršilno sredstvo
Predhodna določba 65. člena ZIZ-E se nanaša le na postopek izvršbe in zavarovanja, medtem ko na obveznost plačila sodnih taks nima vpliva. Plačilo sodnih taks v izvršilnem postopku je pred sprejetjem ZIZ-E urejal ZST (Ur.l. RS, št. 20/64), za prehodno obdobje od 1.1.2008 do uveljavitve novega Zakona o sodnih taksah dne 1.10.2008 pa velja določba 75. člena ZIZ-E.
Pri odločanju o povrnitvi stroškov v primeru umika tožbe ni pomembno, zakaj so toženci izpolnili zahtevek. Odločilno je le dejstvo, da so s svojim ravnanjem izpolnili oz. udejanili tisto, kar sta z zahtevo po pravnem varstvu zahtevala tožnika.
sprememba delodajalca – direktno sodno varstvo – predhodni postopek pri delodajalcu – zavrženje tožbe
Tožnica bi morala, da bi bila njena tožba zoper drugotoženo stranko kot delodajalca prevzemnika dopustna, predhodno vložiti zahtevo za odpravo kršitve oziroma izpolnitev obveznosti, saj direktno sodno varstvo v primeru, ko delodajalec prevzemnik krši delovno pravne predpise, ni predvideno. Na navedeno ne vpliva dejstvo, da je tožnica tožbo vložila tudi zoper delodajalca prenosnika, pri katerem ji je delovno razmerje prenehalo.
ustavitev izvršbe - predlog za nadaljevanje izvršbe z novimi izvršilnimi sredstvi - pravočasnost predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
Kadar sodišče ustavi izvršbo ne more več na predlog, ki ga je podal v pritožbi zoper sklep o ustavitvi, dovoliti nadaljevanje izvršbe z drugim izvršilnim sredstvom.
Državni tožilec je tisti, ki sme izdati dovoljenje za začasno odložitev odvzema prostosti, pri čemer je sicer res vezan na prepoved izdaje takšnega dovoljenja, če je podana konkretna nevarnost za življenje ali zdravje tretjih oseb, vendar pa njegova odločitev v smislu 159. člena ZKP ni prepuščena sodni presoji. S tem, ko je državni tožilec dovolil odložitev odvzema prostosti, pa ni prav v ničemer posegel v osumljenčeve pravice v predkazenskem postopku.
S tem, ko je bilo odloženo prijetje obtoženega L. S. P. in tudi M. M. po 2.5.2004, ni mogoče govoriti, da so bili po tem datumu pridobljeni dokazi pridobljeni nezakonito, saj je za presojo vseh dokazov pridobljenih po 2.5.2004 odločilno in pomembno, ali so bili tako pridobljeni dokazi bodisi prikriti preiskovalni ukrepi ali drugi dokazi odrejeni in izvajani v skladu z zakonom.
ZIZ člen 40, 40/1. ZPP člen 108, 108/4. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (2007) člen 18, 18/1.
preverjanje podatkov o dolžniku - popolnost predloga za izvršbo - zavrženje predloga za izvršbo
Sodišče prve stopnje v postopku izdaje sklepa o izvršbi podatkov o dolžniku ne preverja po uradni dolžnosti, temveč izda sklep o izvršbi na podlagi tistih podatkov, ki jih v predlogu navede upnik.
ZGD-1 člen 50, 256, 273, 276. ZPP člen 180, 180/3.
sodno imenovanje člana nadzornega sveta - predpostavke za imenovanje - prenehanje članstva po samem zakonu - preizkus utemeljenosti zahtevka
Sodišče je dolžno utemeljenost zahtevka predlagatelja preizkusiti po vseh pravnih podlagah, ki so na voljo, vendar pa je pri tem vezano na trditveno podlago predlagatelja.
Različni pritiski, ki jih je tožena stranka vršila nad tožnico (poizkus razporeditve na nižje delovno mesto, ocena neuspešnosti, nižanje plače, očitanje odgovornosti za inventurni manjko, pritisk na lečečo zdravnico), predstavljajo nedopustno ravnanje in je tožena stranka za škodo, ki jo je tožnica utrpela, odgovorna. Pri tem ni potrebno, da bi bilo njeno psihično ravnovesje porušeno do te mere, da bi potrebovala pomoč psihiatra.
najemna pogodba za poslovni prostor - prenehanje pogodbe - nalog za izpraznitev
Pri prenehanju najemne pogodbe za poslovni prostor na podlagi 24. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) in na podlagi 28. čl. ZPSPP gre za različna pravna instituta: prvi predstavlja običajno (redno) prenehanje najemne pogodbe, sklenjene za nedoločen čas (z odpovedjo), drugi pa, gledano z vidika najemnikovega položaja, prenehanje iz krivdnih razlogov (z odstopom). Trditvena podlaga ene in druge situacije je različna in sodišče ne more na podlagi istih ugotovljenih dejstev zaključiti, da gre hkrati za odstop od pogodbe in za njeno odpoved.
uveljavljanje ničnosti - ničnostni razlogi - pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim - nasprotovanje moralnim načelom
Pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, ki temelji na potvorjenih dejstvih o dedičih zemljiškoknjižnega lastnika, pri čemer se sklicuje na neobstoječ sklep o dedovanju, vse z namenom, da se prikrajša preostale dediče, je v tem obsegu nična že zaradi nasprotovanja moralnim načelom.