282.

VSC Sodba PRp 135/2023

12.12.2023

PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO

VSC00077266

ZZZiv člen 7, 7/1, 46, 46a, 46a/1, 46a/1-9. Pravilnik o zaščiti rejnih živali (2010) člen 15.

hitri postopek o prekršku - konkretizacija prekrška - zakonski znaki prekrška

Po vpogledu v navedeni PN pritožbeno sodišče ugotavlja, da je opis dejanskega stanja, kot ga povzema sodišče prve stopnje v izreku in 9. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, vsebovan v samem PN. Pritožba zato s sklicevanjem na opis dejanskega stanja, ki je bil priložen skupaj z odstopljeno storilkino ZSV sodišču dne 14. 3. 2022 in ugotovitve prekrškovnega organa, ki iz tega opisa izhajajo (da je bilo v času inšpekcijskega pregleda 13 telet privezanih in niso bila nameščena v boksih ter da boksi v hlevu niso zagotovljeni), ne more utemeljiti konkretizacije prekrška, saj v PN z dne 31. 1. 2022, zoper katerega je storilka vložila ZSV in katerega pravilnost in zakonitost je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo presojalo, prekršek s takšno vsebino storilki ni bil očitan.

Ob tem, ko iz opisa dejanskega stanja v PN izhaja zgolj povzeta pravna podlaga 46.a člena in 7. člena ZZZiv ter 15. člena Pravilnika, konkretno pa je z navedenim PN storilki očitano le, da je dne 6. 10. 2021 imela v hlevu 79 govedi, od tega 13 telet, mlajših od 6 mesecev, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tak opis ne zadosti standardu konkretizacije do take mere, da bi bilo mogoče očitano dejanje opredeliti kot prekršek.

284.

VSC Sodba PRp 151/2023

12.12.2023

PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO

VSC00078025

ZP-1 člen 21, 21/1, 26, 26/6.

posebne olajševalne okoliščine - izrek opomina

Izrekanje opomina ni utemeljeno že z obstojem katerihkoli olajševalnih okoliščin, temveč mora biti prekršek storjen v okoliščinah, ki so očitno olajševalne in jim organ pripiše posebno težo.

Da bi sodišče namesto globe lahko izreklo opomin, mora biti celota okoliščin, v katerih je bil prekršek storjen, take narave, da je zaradi njih kljub drugačni oceni zakonodajalca (ki je očitani prekršek prekoračitve hitrosti označil za hujši prekršek), prekršek mogoče oceniti za lahkega.

Ker gre za prekrška zoper varnost cestnega prometa, med njima tudi za prekršek, ki ga je že zakonodajalec opredelil kot hujšega, in gre tako za višjo stopnjo ogrožanja oziroma kršitve varovane dobrine, mora biti izrek opomina še toliko bolj izjemen oziroma omejen na primere, v katerih so podane posebej tehtne olajševalne okoliščine.

286.

VSM Sklep PRp 246/2023

7.12.2023

PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO

VSM00071791

ZP-1 člen 66, 66/1, 66/2, 147, 147/3.

nedovoljena pritožba - ustavitev postopka o prekršku - stroški postopka o prekršku - pritožba zoper stroškovno odločitev

Oseba, zoper katero je bil postopek o prekršku ustavljen (in ji torej ni bila izrečena sankcija za prekršek), na podlagi določbe drugega odstavka 66. člena ZP-1 pravice do pritožbe nima.

288.

VSL Sodba PRp 706/2022

7.12.2023

PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO

VSL00072042

ZP-1 člen 59, 59/1, 90, 90/4, 92, 92/4, 155, 155/2.

zahteva za sodno varstvo - nedovoljena zahteva za sodno varstvo - upravičenci do vložitve zahteve za sodno varstvo - zakoniti zastopnik pravne osebe - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - zagovornik - postopek o prekršku

Zahtevo za sodno varstvo za pravno osebo lahko vložita le njen zakoniti zastopnik ali zagovornik, za zagovornika pa se sme v postopku o prekršku vzeti samo odvetnik.

290.

VSC Sodba PRp 133/2023

1.12.2023

PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO

VSC00074471

ZCestn člen 21, 27, 42, 50.

plačilo cestnine - konkretizacija prekrška - avtocesta

Ob tem, ko se določba 5. alineje petega odstavka 50. člena ZCestn sklicuje na določbo sedme alineje prvega odstavka 42. člena, iz katere izhaja, da mora cestninski zavezanec za uporabo cestninske ceste izvesti elektronsko registracijo prehoda cestninske postaje, točke cestninjenja ali drugega mesta elektronske registracije v skladu s predpisi, je zaključiti, da gre za blanketno normo.

Kdaj je registracija skladna s predpisi nam povedo druge določbe ZCestn, konkretno določba 27. člena, ki v četrtem odstavku določa, da cestninski zavezanec uporablja OBU napravo med vožnjo po cestninski cesti na način, določen v splošnem aktu iz 21. člena tega zakona.

Splošni akt iz 21. člena ZCestn je Splošni akt o cestninjenju in le ta preverjanje delovanja naprave DarsGo ureja v podpoglavju 6.2.2.4.

Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, je za uresničitev storilčeve pravice do obrambe potrebno storilcu v zvezi njegovega protipredpisnega ravnanja očitati konkretne dejanske okoliščine. Na tem mestu pa pritožbeno sodišče poudarja, da se ta zahteva ne nanaša na konkretizacijo vzroka, zaradi katerega ni stekla mikrovalovna komunikacija3, saj tega vzroka prekrškovni organ pri prekrških, ugotovljenih s tehničnimi sredstvi, niti ne more vedeti, kot izpostavlja tudi sama pritožba, temveč se zahteva nanaša na očitek opustitve izvedbe zahtev iz četrtega odstavka 21. člena ZCestn, to je v konkretnem primeru opustitev preverjanja pravilnosti OBU naprave in opustitev odprave nepravilnosti delovanja OBU naprave na prvi cestninski uporabniški točki.

292.

VSC Sklep PRp 144/2023

1.12.2023

PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO

VSC00076865

ZSKZDČEU-1 člen 3, 186, 190, 190/1, 190/8.

priznanje tuje sodne odločbe - zavrnitev priznanja in izvršitve - nepopolno potrdilo

294.

VSC Sodba PRp 126/2023

1.12.2023

PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO

VSC00077888

ZPrCP člen 105, 105/4, 105/4-4, 107, 107/2. ZUP člen 80. ZP-1 člen 55, 57, 57/1.

vožnja pod vplivom alkohola - elektronski alkotest - indikator - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - javna listina

Sestava zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti je jasno in nedvoumno zakonsko predpisana v drugem odstavku 107. člena ZPrCP. Zato zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki ga sestavi uradna oseba v okviru uradnega postopka, predstavlja javno listino po 80. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in kot tak dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni., kot je pojasnilo že prvostopenjsko sodišče. Postopek preizkusa z elektronskim alkotestom pa še ni postopek o prekršku. Gre za postopek, ki je predpisan v 107. členu ZPrCP in ga izvajajo policisti v okviru izvrševanja svojih pooblastil, v katerem se preverja psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa in v katerem so glede na zakonske določbe vozniki dolžni sodelovati. Ker torej ne gre za zapisnik, ki bi bil sestavljen v okviru postopka o prekršku, temveč v predhodni fazi, ki se vodi po določbah ZPrCP in ob smiselni uporabi ZUP, niso potrebni nobeni pravni pouki o pravicah obdolženca pred podajo izjave, kot neutemeljeno navaja pritožnik.

296.

VSC Sklep PRp 127/2023

1.12.2023

PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO

VSC00077823

ZP-1 člen 52, 52/2, 52/2-1, 105, 105/4, 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 105, 105/4, 107.

začasen odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor - utemeljen sum - domneva nedolžnosti

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da utemeljen sum izhaja iz vsebine obdolžilnega predloga ter zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti (iz katerega izhaja, da je imel obdolženec ob upoštevanju tolerance v organizmu najmanj 0,70 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka), ki ga je obdolženec brez pripomb podpisal, saj je glede na predložene dokaze verjetnost, da je obdolženec ta prekršek dejansko storil, večja od verjetnosti, da ga ni storil.

298.

VSM Sklep PRp 235/2023

30.11.2023

PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO

VSM00072852

ZP-1 člen 61, 62, 155, 155/1, 155/1-8, 163, 163/5.

prekoračitev hitrosti vožnje - zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - obstoj dvoma - odgovornost storilca - načelo materialne resnice - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - dokazna ocena verodostojnosti prič

Glede (ne)verodostojnosti priče - storilčeve soproge pritožbeno sodišče opozarja, da je sorodstveno razmerje s storilcem vsekakor razlog za posebej pozorno presojo verodostojnosti priče, vendar pa zgolj ta okoliščina ne more biti zadosten razlog za odrekanje verodostojnosti izjave priče. Zavrnitev verodostojnosti izpovedi priče z utemeljitvijo, da naj bi zaradi sorodstvenih razmerij bila njena naklonjenost storilcu pričakovana, verodostojnost njenega pričanja pa zaradi tega bistveno zmanjšana, ni ustrezna, če razen sorodstvenega razmerja ni drugih tehtnih razlogov za dvom v verodostojnost priče.

300.

VSL Sodba PRp 680/2022

30.11.2023

PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO

VSL00078550

ZCestn člen 2, 2/1, 2/1-16, 6, 6/1, 37, 37/1, 37/13, 42, 42/1, 42/1-1, 46, 46/1, 46/1-3, 50a, 50a/1. Splošni akt o cestninjenju (2021) točka 10.2, 10.2/4, 10.2/5, 10.2/6.

zakonski znaki prekrška - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine - elektronska vinjeta z napačnim podatkom o registrski številki vozila - vinjeta - plačilo cestnine - registrska tablica

V skladu s prvim odstavkom 6. člena ZCestn se za vsako uporabo cestninske ceste oziroma cestninskega odseka in cestninskega cestnega objekta plača cestnina. ZCestn v prvem odstavku 37. člena določa, da se cestnina za določen čas plača za uporabo cestninske ceste z vozilom do 3.500 kg NDM, v četrtem odstavku pa določa, da cestnino iz prvega odstavka tega člena plača cestninski zavezanec tako, da pred vstopom na cestninsko cesto kupi elektronsko vinjeto za ustrezen cestninski razred ter da je elektronska vinjeta vezana na registrsko označbo in državo registracije vozila. V skladu s prvo alinejo prvega odstavka 42. člena ZCestn mora cestninski zavezanec za uporabo cestninske ceste uporabljati elektronsko vinjeto za določen cestninski razred. Pomen izraza elektronska vinjeta pa ZCestn opredeljuje v 16. točki prvega odstavka 2. člena in določa, da je elektronska vinjeta na registrsko označbo in državo registracije vozila, katerega največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, vezana časovno omejena pravica do uporabe cestninske ceste. Glede na vse navedeno je mogoče zaključiti, da je storilec izpolnil zakonske znake prekrškov, ki se mu očitata. Elektronska vinjeta se namreč nanaša na registrsko označbo in državo registracije vozila, in čeprav je storilec imel časovno veljavno vinjeto za cestninski razred, v katerega sodi njegovo vozilo, ta ni bila izdana na registrsko označbo njegovega vozila, zato le-to ni imelo pravice do uporabe cestninske ceste.

Splošni akt o cestninjenju zgolj natančneje predpisuje način izdaje oziroma nakup elektronske vinjete (trinajsti odstavek 37. člena ZCestn), predvsem z namenom, da bi se minimalizirale možne napake pri samem nakupu, kar pa je predvsem v korist oziroma ščiti kupca elektronske vinjete. Nikakor pa Splošni akt o cestninjenju v nobeni od svojih določb ne vzpostavlja oziroma ne določa odgovornosti za prekršek, zato so vse v tej smeri podane pritožbene navedbe neutemeljene. Kazenske določbe vsebuje zgolj ZCestn, in sicer določa prekrške zaradi kršitve določb o cestninjenju, v konkretnem primeru zaradi uporabe cestninske ceste brez veljavne elektronske vinjete, ne določa pa prekrška zaradi pomot pri vnašanju podatkov pri nakupu elektronske vinjete.

Kar se tiče podpisa potrdila za pregled vnesenih podatkov, stranka s podpisom prevzame zgolj odgovornost za pravilnost podatkov in posledice, če so podatki nepravilni. Posledica vnosa nepravilnih podatkov pa je lahko zgolj to, da vinjeta, ki jo je stranka kupila, ne bo ustrezala registrski označbi ali cestninskemu razredu vozila, ki ga vozi, zaradi česar njeno vozilo ne bo imelo pravice do uporabe cestninske ceste. S temi določbami pa Splošni akt o cestninjenju ne vzpostavlja odgovornosti za prekršek. Prekršek stranka stori šele tedaj, če s takšno vinjeto uporablja cestninsko cesto.

Glede na to, katere evidence je prekrškovni organ dolžan voditi in vzdrževati (46. člen ZCestn), med drugim evidenco prodanih elektronskih vinjet (3. alineja prvega odstavka 46. člena ZCestn), sistem lahko opozori na napako pri nakupu vinjete zgolj v primeru, če se kupi vinjeta za registrsko označbo, za katero je že bila prodana. Ni pa v določbah ZCestn pogojev za vzpostavitev sistema, ki bi opozoril na nakup vinjete za neobstoječo registrsko številko v Republiki Sloveniji. Iz prvega odstavka 46. člena ZCestn ne izhaja, da prekrškovni organ vodi in vzdržuje tudi evidenco registriranih vozil v Republiki Sloveniji.

Ni dvoma, da je storilec s svojim ravnanjem izpolnil vse zakonske znake prekrškov, ki se mu očitata, saj je cestninsko cesto uporabljal, pri čemer pa za uporabo te ceste ni imel veljavne elektronske vinjete, torej vinjete, ki bi bila vezana na registrsko označbo vozila, ki ga je uporabljal.