Iz ugotovitev sodišča prve stopnje ter nenazadnje tudi iz predloženega PN izhaja, da je PN z dne 4. 5. 2022 postal pravnomočen dne 31. 5. 2022. Storilec je v zvezi z zamudo roka za vložitev zahteve za sodno varstvo (ZSV) zoper navedeni PN vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Prekrškovni organ je navedeni predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnil s sklepom z dne 21. 7. 2022. Storilec je zoper navedeni sklep prekrškovnega organa z dne 21. 7. 2022 vložil ZSV (l. št. 69 spisa), o kateri pa do predložitve predmetne pritožbe sodišču druge stopnje, še ni bilo odločeno. Pravnomočnost zgoraj navedenega PN je odločilna za preklic odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja po drugem odstavku 202.e člena ZP-1. Pred odločitvijo v zvezi z utemeljenostjo storilčeve ZSV zoper sklep prekrškovnega organa z dne 21. 7. 2022 zato sodišče ne more odločiti o preklicu odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v posledici storitve prekrška v času preizkusne dobe.

Ob tem, ko v zvezi s tem prekrškom iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja le, da je storilec žaljive besede zoper policista B. B. izrekel policistu A. A., ki se je kot dežurni policist javil na storilčev klic na policijsko postajo, pritožbeno sodišče zaključuje, da so razlogi v zvezi z obstojem zakonskih znakov storilcu očitanega prekrška po drugem odstavku 7. člena ZJRM-1 pomanjkljivi, saj iz obrazložitve ne izhaja, zakaj šteje sodišče opisan dogodek (javljanje na dežurni telefon na policijski postaji) za uradno poslovanje oziroma za izvrševanje zakonskih pooblastil policista A. A, prav tako pa ni razvidno, kako je storilčevo žaljenje policista B. B. povezano s tem "uradnim poslovanjem" policista A. A.

Ker je glede na dikcijo prekrška po prvem odstavku 22. člena ZJRM-1 mogoče sklepati, da se s to določbo varuje zakonite odredbe uradnih oseb na kraju samem, torej ob nekem uradnem poslovanju, se tudi v zvezi s to odločitvijo izkaže izpodbijana odločitev za pomanjkljivo obrazložena.