Služnost se lahko priposestvuje le v obsegu, kot se je dejansko izvrševala v 20-letnem obdobju, in za namene, za katere se je ta izvrševala. Tožnika bi za pridobitev služnosti v takem obsegu, kot jo zahtevata (vožnja z vsemi vozili in za vse potrebe), morala dokazati, da sta služnost v takem obsegu priposestvovala že njuna pravna prednika.
spor zaradi motenja posesti– sodno varstvo posesti – obseg sodnega varstva posesti – kršitev cestnih predpisov – uporaba cestišča – cestišče v zasebni lasti
Napačno je stališče, da so vozniki, ki so vozili preko rumene črte, kršili cestnoprometne predpise in zato tožeča stranka do posestnega varstva v tem delu ne more biti upravičena. Prometno ureditev na cesti namreč določi njen upravljalec, kar so v konkretnem primeru vsi solastniki. Ker med solastniki spornega cestišča, ki je v zasebni lasti, ni bil dosežen dogovor, da je območje, ki se nahaja za rumeno črto namenjeno izključno pešcem (in ob izostanku ustrezne signalizacije), je očitek tožene stranke o protipravni uporabi spornega zemljišča v nasprotju z določili cestnih predpisov povsem neutemeljen.
Varstvo posesti pomeni predvsem varstvo pred samovoljnim nasilnim uveljavljanjem pravic in hkrati tudi sankcijo, saj je cilj posestnega varstva, da ostane samovolja brez želenega rezultata.
Izpodbojna tožba je oblikovalna in ne ugotovitvena.
V situaciji, ko je jasno, da mora biti postavljen oblikovalni zahtevek, medtem ko je sodna praksa daljše obdobje tolerirala tudi napačno postavljene (oz. neutemeljene) zahtevke, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno (in ni prekoračilo pooblastil iz 285. člena ZPP), ko je tožečo stranko na naravo tožbenega zahtevka opozorilo.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – bodoče telesne bolečine – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Odškodnino za bolečine, ki se bodo po mnenju izvedenca še manifestirale v bodoče, je potrebno odmeriti v okviru postavke odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem in ne kot odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, če zmanjšanje življenjskih aktivnosti pri oškodovancu objektivni ni podano.
nadaljevanje zaradi stečaja prekinjenega postopka – predlog za nadaljevanje postopka
Za vprašanje, ali je upnik dolžan predlagati nadaljevanje postopka, je treba uporabiti določbe ZPP. Za nadaljevanje postopka, ki je bil prekinjen zaradi stečajnega postopka, tako ni potreben predlog upnika, kar pomeni, da upnik tudi ne more biti prekludiran, če v roku 15 dni od prejema napotitvenega sklepa ni predlagal nadaljevanja že začetega postopka.
ZD člen 210, 210/2, 210/2-5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
napotitev na pravdo – sporna dejstva – odpoved dediščini pod vplivom zmote, sile ali zvijače
Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, med drugim tudi dejstva o tem, ali se je nekdo odpovedal dediščini ali ne.
povzročitev škode – protipravnost – vzročna zveza – namen kršenega predpisa – kršitev varnostnih predpisov – hranilno kreditne služba – poslovanje hranilno kreditnih služb – jamstvo za hranilne vloge – jamstvo ustanoviteljic hranilnokreditne službe– naloge Banke Slovenije – opustitev bonitetnega nadzora Banke Slovenije
Tudi kadar je očitano ravnanje opustitev predpisane skrbnosti, je treba ugotoviti, katero posledico je želel preprečiti kršen predpis, ki je skrbnost naslovniku norme nalagal. Namen ZBS (ki ni predpis varnostne/varstvene narave) je sicer bil preprečiti insolventnost finančnih institucij oziroma zagotoviti varstvo prihrankov. Vendar je ZBS Banko Slovenije (pred uveljavitvijo ZBan) obvezoval le do bank in hranilnic. Očitek opustitve izvajanja določb ZHKS bi tožnik lahko uveljavljal kvečjemu v razmerju do ustanoviteljev, ki so bili odgovorni za poslovanje hranilnokreditnih služb.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0056828
ZD člen 25, 25/2, 126, 126-4, 127, 127/3, 138, 138/1, 138/2, 163, 165, 213, 213/4. ZPP člen 337, 337/1.
dedna nevrednost – navajanje dejstev in dokazov – prekluzija – pritožbena novota – uporaba določb ZPP
Trditve o dedni nevrednosti bi pritožnika lahko podala že v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje. Ker ne pojasnita, čemu tega nista storila oziroma ne zatrjujeta nobenih okoliščin, ob katerih bi bilo uveljavljanje pritožbenih novot dopustno, so te trditve kot nedovoljena pritožbena novota neupoštevne, saj pritožnika v tem pogledu zatrjujeta zgolj dejstva (domnevno dedno nevrednost oporočne dedinje) in ne uveljavljata kakšnih pravic.
ZOR člen 25, 25/2, 210, 277, 361, 371, 378, 378/1, 378/1-1, 759. OZ člen 13, 13/2, 13/3, 13/4, 355, 1060. ZPP člen 433, 458, 458/1.
zastaranje - splošni zastaralni rok - prepoved ultra alterum tantum - zakonske zamudne obresti - neupravičena obogatitev - čas, ki je potreben za zastaranje - naročilo - enoletni zastaralni rok - položaj upravnika - upravnik - upravljanje večstanovanjske hiše - terjatve upravnika
Pred uveljavitvijo OZ so v enem letu zastarale tiste terjatve upravnikov, ki so po svoji izvirni vsebini predstavljale terjatev iz 1. tč. 1. odst. 378. čl. ZOR, ob nadaljnjem pogoju, da jih je izvedel sam upravnik in je torej šlo za njegovo lastno terjatev. Sicer je za upravnikove terjatve iz naslova pogodbenih storitev (759. čl. ZOR) ter neupravičene obogatitve (210. čl. ZOR) veljal petletni zastaralni rok (371. čl. ZOR).
ZOZP člen 7, 7/1, 17, 17-1, 17-2. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-03 člen 3, 3/1.
avtomobilska nesreča – povrnitev nepremoženjske škode – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – izguba pravic zavarovane osebe – vožnja brez vozniškega dovoljenja – vožnja pod vplivom alkohola
Sodišče je glede na nesporno dejstvo, da se je tožnik zavedal, da voznica ni imela vozniškega dovoljenja, pravilno ugotovilo, da je tožnik izgubil pravice iz zavarovanja, in sicer iz razloga po 1. odst. 3. čl. AO-03. Ugovor proti tožniku pa ni tisti, ki ga zavarovalnica ne sme uveljavljati proti oškodovancu, kar je določeno v 7. čl. ZOZP, pač pa je ta ugovor naperjen proti tožniku kot zavarovancu.
POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0058218
OZ člen 6, 49. ZNPosr člen 17, 23.
prevara - prodaja nepremičnine – skrbnost pri sklepanju prodajne pogodbe – pogodba o posredovanju
Tožencema ni mogoče očitati prevare, saj je tožnica razpolagala z zemljiškoknjižnim izpiskom, osebno preverjala stanje v zemljiški knjigi, kamor jo je napotil toženec, vendar se glede zemljišča pred stanovanjem ni pozanimala. V kupoprodajni pogodbi tudi ni bilo navedeno, da stanovanju pripada atrij. Tožnica pri sklepanju pogodbe ni ravnala z zadostno skrbnostjo.
dogovor o ari v predpogodbi – utrditev pogodbene obveznosti strank - zamuda upnika – upniška zamuda – položitev stvari pri sodišču – učinek položitve stvari pri sodišču
Dogovor o ari je ob sklenitvi predpogodbe dopusten, pri čemer je ara dana za utrditev pogodbene obveznosti strank, ki je glede na namen predpogodbe kasnejša sklenitev glavne pogodbe.
Za presojo utemeljenosti obrestnega dela zahtevka ni pomembno, ali je pritožnik položil denar pri sodišču. Učinek položitve pri sodišču je, da je dolžnik s položitvijo dolgovane stvari prost obveznosti, medtem ko njegova zamuda in s tem tek zamudnih obresti preneha že z morebitnim predhodnim nastopom upnikove zamude.
ZOR člen 194, 194/2. ZPP člen 7, 8, 212, 214, 214/5.
odškodnina zaradi izgubljenega preživljanja - odškodnina osebi, ki jo je umrli preživljal – višina odškodnine zaradi izgubljenega preživljanja - dejansko preživljanje – potrebe preživljanca – zmožnosti preživljalca
Osebam, ki jih je umrli preživljal, gre odškodnina v višini dejanskega pričakovanega preživljanja, ne pa preživljanja v skladu s potrebami preživljanca in zmožnostmi preživljalca.
pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov – čas odločanja – časovna veljavnost sprememb SZ-1
V prehodnih in končnih določbah Zakon o spremembah in dopolnitvah SZ-1 ni nobenega določila, ki bi določal, da se v zadevah, ki so bile sprožene pred uveljavitvijo sprememb, uporabljajo prejšnje določbe (tako kot je to določal SZ-1 v 193. členu). Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je pri odločanju te zadeve uporabilo določilo novega 2. odst. 32. člena SZ-1.
predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – zavrženje predloga za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine
2. odstavek 235. člena ZZK-1 sodišču nalaga, da že v predhodnem preizkusu zavrže predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, če predlagatelj zahteva le vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, ne da bi hkrati z zemljiškoknjižnim predlogom zahteval vknjižbo lastninske pravice v svojo korist, ali če je predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine vložen pred predlogom za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.
konkurenčna prepoved - pravočasnost - seznanitev s kršitvijo
Delodajalec lahko od delavca zahteva povrnitev škode, nastale s kršitvijo konkurenčne prepovedi, v roku treh mesecev od seznanitve z opravljanjem dela ali sklenitvijo posla (37/2 člen ZDR). Ker je tožeča stranka vsaj že aprila 2007 vedela za toženčevo dejavnost, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek, vložen dne 31. 12. 2007, utemeljeno zavrnilo.
nedopustnost izvršbe - zaznamba izvršbe – razmerje med zemljiškoknjižnim in pravdnim postopkom
V zemljiškoknjižnem postopku za zaznambo izvršbe ni mogoče upoštevati vprašanj, ki se nanašajo na pravdo zaradi nedopustnosti izvršbe. V skladu z določbo 86. člena ZZK-1 mora namreč zemljiškoknjižno sodišče zgolj po uradni dolžnosti zaznamovati izdani sklep o izvršbi o zemljiški knjigi in vknjižiti hipoteko na podlagi izdanega sklepa o izvršbi.
odškodninska odgovornost zdravstvene ustanove – skrbnost dobrega strokovnjaka s področja zdravstvene nege – dolžno ravnanje – nedopustno ravnanje medicinske sestre
Prvotožena stranka je ustanova, ki se poklicno ukvarja z zdravljenjem in nego bolnikov, ter je zato presoja dolžnega ravnanja prvotoženke v razmerju do pacientov podvržena ustrezno strožjemu testu skrbnosti dobrega strokovnjaka s področja zdravljenja in nege.
stari ZDR – pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – začasno povečan obseg dela – delovno dovoljenje
Ker v letu 2001 pri toženi stranki ni šlo za začasno povečan obseg dela, na katerega se je sklicevala v sodnem postopku kot na razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, in ker v pogodbi o zaposlitvi navedeni razlog obstoja delovnega dovoljenja za določen čas ni predstavljal zakonite podlage za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pogodba o zaposlitvi za določen čas ni bila sklenjena zakonito in se je transformirala v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.