PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004478
ZP-1-UPB3 člen 51. ZVCP-1 člen 132, 132/1, 132/3. ZPol člen 3, 3/1.
postopek o prekršku - udeleženec cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - zbiranje dokazov o prekršku - preizkus alkoholiziranosti - čas preizkusa - odklonitev
Glede pritožbene navedbe, da obdolženi v času, ko se je prevrnil s traktorjem, ni bil pod vplivom alkohola, ker da je alkohol užival, ko se je vrnil domov, pa je treba povedati, da je v skladu z določbo prvega odstavka 51. čl. ZP-1 prekrškovni organ po ugotovitvi pogojev za začetek postopka dolžan po uradni dolžnosti zbrati dodatna obvestila in dokaze o prekršku. Tudi ZPol v določbi 2. točke prvega odstavka 3. čl. od policistov zahteva, da preprečujejo, odkrivajo in preiskujejo prekrške ter odkrivajo in prijemajo storilce prekrškov. Policisti so opravili ogled kraja prometne nesreče in ker je bilo ugotovljeno, da je bil v prometni nesreči udeležen obdolženi, ki je bil po nesreči odpeljan domov, so mu policisti na domu na podlagi suma, da je vozil pod vplivom alkohola, odredili preizkus z alkotestom. Obdolženi je preizkus sicer opravil, vendar se z rezultatom ni strinjal, zato mu je bil odrejen preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom), ki pa ga je obdolženi odklonil. Po določbi prvega odstavka 132. čl. ZVCP-1 sme policist zaradi ugotovitve, ali ima udeleženec prometne nesreče v organizmu alkohol ali več alkohola, kot je dovoljeno, izvesti preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola. Glede na to, da je bil podan sum, da je obdolženi vozil pod vplivom alkohola, so bili policisti zaradi preiskovanja tega prekrška dolžni ugotoviti dejstva ter zbrati dokaze, potrebne za odločitev o prekršku. Razlog za časovni zamik odreditve preizkusa alkoholiziranosti in nato odreditve preizkusa z merilnikom alkohola v izdihanem zraku je bil na strani obdolženca, saj je po nesreči odšel domov. Zato se ni moč strinjati s stališčem zagovornika, da policisti niso bili upravičeni odrediti obdolžencu preizkus alkoholiziranosti.
VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066515
ZP-1 člen 156, 156-5, 157, 157/3. ZVCP-1 člen 129, 132, 132/1, 132/5. ZUP člen 80, 80/1.
preverjanje psihofizičnega stanja – alkohol – zapisnik – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – nova dejstva in dokazi – kršitev materialnih določb zakona – odločitev o sankcijah
Elektronski alkotest je indikator in ne merilna naprava, zato se z njim ugotovljena koncentracija alkohola v organizmu dokazuje na podlagi zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom pod pogoji, predpisanimi v določbah 2. in 5. odstavka 132. člena ZVCP-1, torej če se voznik kot preizkušanec strinja z ugotovljenim rezultatom in podpiše zapisnik. Ker je v obravnavanem primeru obdolženec kot preizkušanec zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom podpisal brez pripomb, se je v postopku ugotavljanja svojega psihofizičnega stanja strinjal tako s samim postopkom, kot tudi z dobljenim rezultatom preizkusa, s čimer se je odrekel pravici do preverjanja količine alkohola v njegovem organizmu z merilnikom alkohola v izdihanem zraku, to je z etilometrom, ali pa s strokovnim pregledom. V zagovoru pa je obdolženec prekršek priznal, pri čemer je bilo njegovo priznanje jasno in popolno, zaradi česar so nesprejemljive vse drugačne pritožbene navedbe obdolženca, ki v pritožbi tudi ne pojasni, zakaj novih dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že v postopku na prvi stopnji, kar bi bil dolžan storiti v skladu z določbo 3. odstavka 157. člena ZP-1.
Čeprav je sodišče prve stopnje prekršek pravno opredelilo po d) točki 4. odstavka 130. člena ZVCP-1, je sankcije zanj izreklo na podlagi 5. odstavka 130. člena ZVCP-1. Z izrekom sankcij na podlagi 5. odstavka 130. člena ZVCP-1 je tako prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu, saj je izreklo sankciji, ki za prekršek iz d) točke 4. odstavka 130. člena ZVCP-1 nista predpisani, s tem pa na škodo obdolženca kršilo določbo predpisa, ki določa prekršek, na način iz 5. točke 156. člena ZP-1.
ZIZ člen 42, 42/3. ZPP člen 116, 140, 141, 142, 142/4, 394, 394/2, 394/3.
razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti - vrnitev v prejšnje staje - obnovitveni razlog – zamuda roka za vložitev odgovora na tožbo
Če je pravdni postopek pravnomočno končan, to izključuje možnost vložitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev odgovora na tožbo. Trditve o nepravilni vročitvi tožbe bi toženka namreč lahko uveljavljala le s predlogom za obnovo postopka.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004491
ZP-1-UPB3 člen 22, 27, 156. ZVCP-1 člen 131, 131/1.
postopek o prekršku - vožnja pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi - metadon - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - obstoj prekrška - kršitev materialnega prava
Ni se mogoče strinjati z razlogi, ki jih navaja sodišče prve stopnje, zakaj ni obravnavalo kot prekršek povzročitev prometne nesreče z dne 6. februarja 2009. Navedlo je namreč, da je to storil že prekrškovni organ s tem, da je obdolžencu izdal plačilni nalog zaradi povzročitve prometne nesreče, kar pa ni res. Iz kopije plačilnega naloga je namreč razvidno, da je bil obdolžencu izdan plačilni nalog zaradi kršitve določil šestega odstavka 25. čl. ZVCP-1 (vožnja z vozilom po cesti v nasprotju s 1. in 2. odst. navedenega člena), torej ne zaradi povzročitve prometne nesreče kot jo obravnava 134. čl. in sankcije zanjo določa 234. čl. ZVCP-1. Četudi bi ugotovilo, da je dejanje temeljnega prekrška konzumirano v prekršku povzročitve prometne nesreče, bi moralo v primeru, da bi obdolženca spoznalo za odgovornega povzročitve prometne nesreče, že izrečeno globo za temeljni prekršek upoštevati pri izreku sankcije, v nasprotnem primeru pa enako, kot je storilo glede prvega prekrška, zaradi nedokazanosti postopek zoper obdolženca za ta prekršek ustaviti. Vsekakor bi morala biti odločitev vsebovana v izreku sodbe.
S tem, ko je tožnik na poziv sodišča le pravilno oblikoval zahtevek, kakršen je povsem jasno izhajal že iz tožbe, zahtevku ni spremenil istovetnosti, ni ga povečal niti ni uveljavljal drugega zahtevka poleg obstoječega, tako da ni šlo za spremembo tožbe in privolitev tožene stranke ni bila potrebna.
Meje materialnega procesnega vodstva niso bile prekoračene s tem, ko je sodišče prve stopnje pozvalo tožnika, naj pravilno oblikuje tožbeni zahtevek, ki ni bil ustrezno jezikovno opredeljen.
Ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je stranski intervenient zaradi vinjenosti zapoznelo reagiral z zaviranjem, je napačen materialnopravni zaključek o obstoju sokrivde tožnice. Dejstvo, da bi lahko zaustavil vozilo na razdalji 35,8 m in pred krajem trčenja, če bi z zaviranjem pričel na oddaljenosti 55,5m od mesta trčenja, ko je lahko zagledal tožnico, ki je pričela s prečkanjem in glede na druge ugotovljene okoliščine o kraju škodnega dogodka (mestna ulica, vožnja proti označenemu prehodu za pešce, preglednost), ne predstavlja dejanske podlage za zaključek, da intervenient ravnanja tožnice ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam izogniti.
Ker zoper sklep o prekinitvi postopka za obnovo postopka do konca postopka z revizijo glede na izrecno zakonsko določbo pritožba ni dovoljena, se takšna pritožba zavrže.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – odpovedni razlog – poslovodna oseba
Odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri ni naveden odpovedni razlog, ni zakonita. Sicer pa se pogodbeni stranki v pogodbi o zaposlitvi za opravljanje dela na delovnem mestu izvršnega direktorja niti nista mogli dogovoriti za drugačne načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi, kot so določeni z ZDR, ker tožnica ni imela statusa poslovodne osebe pri toženi stranki.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – bolniški stalež – delovna zmožnost
Če delodajalec poda delavcu izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker ugotovi, da delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa delodajalca ne obvesti, čeprav bi to moral in mogel storiti, in v odpovedi navedene napačen datum, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zgolj iz tega razloga ni nezakonita.
Zgolj zato ker tožniku v spornem obdobju ni bil odobren bolniški stalež, še ni mogoče zaključiti, da je z dela izostal nezakonito. Ugotavljanje vpliva zdravstvenega stanja na delovno zmožnost je strokovno medicinsko vprašanje, glede katerega sodišče v individualnem delovnem sporu ni vezano na (negativno) ugotovitev organov zdravstvenega zavarovanja, ampak samo ugotavlja okoliščine o upravičenosti odsotnosti z dela z vidika dejanske zdravstvene zmožnosti.
terjatev iz delovnega razmerja – prisilna poravnava
Kljub temu, da so bile terjatve tožnice za plačilo nadomestila plače in regresa za letni dopust za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pravnomočno ugotovljene šele po zaključku prisilne poravnave, se poplačajo pod pogoji iz potrjene prisilne poravnave, ker izvirajo iz časa pred potrjeno prisilno poravnavo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je kršil obveznosti iz delovnega razmerja, ker je kot natakar izdajal gostom pijačo brez izstavljenega računa. Upoštevaje, da je pravilnik za vodenje poslovanja tožene stranke natančno določal, da je natakar dolžan gostu vročiti račun in da je tožnik vedel, da je račun treba izstaviti, je krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljen.
Zahteva, vložena na državno pravobranilstvo, ni procesna predpostavka za vložitev tožbe, zato tudi ne gre za „vsako drugo upnikovo dejanje zoper dolžnika pred drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev“, s katerim bi nastopilo pretrganje zastaranja.
postopek o prekršku - napoved pritožbe - pravni pouk - vročanje pooblaščencu za vročitve - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti
Ni se sicer moč strinjati s stališčem zagovornice, da bi tudi v primeru, ko je pošiljka vročena pooblaščeni osebi za sprejem sodnih pisanj moral vročevalec pred tem pustiti naslovniku pošiljke pisno sporočilo, naj bo določenega dne v določeni uri v svojem stanovanju ali na svojem delovnem mestu, da pisanje sprejme, vendar višje sodišče ob pregledu zadeve ugotavlja, da v obravnavani zadevi vročitev pooblaščencu za vročitve ni bila opravljena v skladu z določbami ZUP. Vročilnica, na podlagi katere sodišče prve stopnje v razlogih sklepa navaja, da je bila pošiljka vročena obdolžencu osebno, že na prvi pogled kaže, da pošiljka ni bila vročena obdolžencu osebno. Iz vročilnice je namreč razvidno, da je pismo prevzela oseba, katere podpis je nečitljiv, v nadaljevanju pa je navedeno, da pooblaščenec I. N. izjavlja, da ga je M. R. pooblastila za prevzem navedenega pisma, ne da bi bila izjava podpisana, pri čemer je tudi jasno, da je glede na naslovnika pošiljke takšno pooblastilo tudi povsem nelogično, saj bi bila pooblaščenec za prejem pisma lahko kvečjemu oseba z imenom in priimkom M. R. in ne obratno, prav tako je neizpolnjen del vročilnice, kamor bi moral vročevalec zapisati podatke o ugotovljeni istovetnosti pooblaščenca. Takšne vročilnice ni mogoče šteti kot dokaz o pravilno opravljeni vročitvi pošiljke in s tem tudi ne kot dokaz o začetku teka roka za napoved pritožbe. Sodba pravnega pouka glede roka za napoved pritožbe nima, da bi bil obdolženec o roku za napoved pritožbe ob pošiljanju prepisa sodbe kako drugače obveščen pa iz podatkov v spisu ni razvidno (pa bi moralo biti). Glede na navedeno je treba šteti napoved pritožbe, ki jo je zagovornica obdolženca vložila dne 4. septembra 2009 za pravočasno in bo sodišče prve stopnje v tej zadevi moralo nadaljevati s postopkom-izdelati sodbo z obrazložitvijo in jo z ustreznim pravnim poukom (140. čl. ZP-1) vročiti obdolžencu, zagovornici in predlagatelju.
postopek o prekršku - identiteta med sodbo in obdolžilnim predlogom - nova dejstva in dokazi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Tudi če je obdolženec ravnal po (očitno napačnih) navodilih svojega zagovornika in se zato ni odzival na vabila sodišča prve stopnje, je odgovornost, da ni podal zagovora in da ni mogoče upoštevati dokazov, ki jih v pritožbi predlaga, na njegovi strani. V skladu z določbo tretjega odstavka 157. člena ZP-1 mora namreč pritožnik pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel predlagati v postopku pred sodiščem prve stopnje. Tega pa obdolženi ni izkazal.
Ker je bila ugotovljena nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tožnik pa ne želi nadaljevati delovnega razmerja pri toženi stranki, je upravičen do odškodnine po 118. členu ZDR. Prisojena odškodnina v znesku treh tožnikovih plač je primerna, saj upošteva vse okoliščine konkretnega primera (višino plače, delovno dobo, starost tožnika).
V zapuščinskem postopku ni predvidena izdaja vmesnega sklepa o dedovanju in ni mogoče uporabiti določbe 163. čl. ZD o subsidiarni uporabi pravila, določenega v 315. čl. ZPP.
Po določbi 3. člena ZPPLPS se kot nova parcela odmeri le stavbišče, na katerem stoji zgradba in šele potem se lahko predlaga vpis v etažno lastnino le za to na novo odmerjeno parcelo. Predlog za vpis etažne lastnine na parceli, ki v naravi predstavlja stavbo, dvorišče in njivo ni utemeljen.
ZDen člen 44, 45. ZSOS člen 7. Uredba o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad člen 7, 12, 12/1, 12/1-2.
odškodnina v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada – obresti od odškodnine v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada
Kadar sodišče prizna upravičencu odškodnino v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada in se obveznice izročajo na podlagi odločbe, ki je postala pravnomočna po 1. 7. 1996 (po datumu, ki je določen za začetek obrestovanja glavnice), je osnova za izračun enaka odškodnini, na katero se glasi odločba. Za take primere je obrestovanje obveznic urejeno v 45. členu ZDen (po 6 % z zakonom določeni obrestni meri), in ne v 7. odstavku 44. člen ZDen.
ZFPPod člen 25, 27, 27/4. ZFPPIPP člen 442, 442/10. ZPP člen 81, 205, 208.
izbris pravne osebe iz sodnega registra – odgovornost družbenikov – zastaranje
Ker ZFPPIPP drugače ureja pravne posledice izbrisa pravne osebe iz sodnega registra in učinke izbrisa za pravice upnikov izbrisane pravne osebe, kot je bilo to urejeno v ZFPPod, (sedaj določa zastaranje zahtevkov upnikov do aktivnih družbenikov izbrisane družbe) sodišče prve stopnje tožbe zgolj zaradi poteka enoletnega roka od objave izbrisa tožene stranke iz sodnega registra ne bi smelo zavreči.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0058843
ZD člen 141, 142/1, 142/3.
podjemna pogodba – odgovornost za napake izvršenega posla – odgovornost za zapustnikove dolgove – vrednost podedovanega premoženja
Če višina plačanih dolgov zapustnika že presega vrednost podedovanega premoženja, je potrebno že iz tega razloga tožbeni zahtevek, s katerim se zahteva plačilo obveznosti zapustnika, v celoti zavrniti.