ZDKG člen 1, 5, 7, 14, 15, 15/1. ZD člen 14, 15, 26, 26/2.
dedovanje zaščitene kmetije - prevzemnik zaščitene kmetije - nedeljivost zaščitene kmetije - izplačilo dednega deleža - vrednost nujnega deleža - rok za izplačilo
Predlog delitve, po katerem bi dedinji postali solastnici določenih nepremičnin, ki sestavljajo zaščiteno kmetijo, ni v skladu z načelom nedeljivosti kmetij ob dedovanju, ki je uveljavljeno v številnih drugih določbah zakona, najbolj ga izraža določba 5. člena ZDKG, ki pravi, da deduje kmetijo pravilom samo en dedič.
Sodišče mora o obveznostih dediča do „nujnega„ dediča odločiti v izreku sklepa. V delu, v katerem je odločeno o dedičevih obveznostih do drugih upravičencev, gre za dajatveno naravo sklepa o dedovanju, ki predstavlja izvršilni naslov in mora vsebovati tudi rok za izpolnitev.
oprostitev plačila sodnih taks – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Dohodki invalidnega polnoletnega tožnika so nižji od minimalne plače. Dohodki tožnikovih staršev so povprečni, potrebe pa zaradi obiskovanja tožnika v varstveni ustanovi, kjer je nastanjen, povečane. S plačilom takse, ki več kot petkrat presega tožnikovo invalidnino, bi bila sredstva, s katerimi se družina preživlja, znatno zmanjšana.
ZFPPod člen 25, 27, 27/4. ZFPPIPP člen 442, 442/10. ZPP člen 81, 205, 208.
izbris pravne osebe iz sodnega registra – odgovornost družbenikov – zastaranje
Ker ZFPPIPP drugače ureja pravne posledice izbrisa pravne osebe iz sodnega registra in učinke izbrisa za pravice upnikov izbrisane pravne osebe, kot je bilo to urejeno v ZFPPod, (sedaj določa zastaranje zahtevkov upnikov do aktivnih družbenikov izbrisane družbe) sodišče prve stopnje tožbe zgolj zaradi poteka enoletnega roka od objave izbrisa tožene stranke iz sodnega registra ne bi smelo zavreči.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0058843
ZD člen 141, 142/1, 142/3.
podjemna pogodba – odgovornost za napake izvršenega posla – odgovornost za zapustnikove dolgove – vrednost podedovanega premoženja
Če višina plačanih dolgov zapustnika že presega vrednost podedovanega premoženja, je potrebno že iz tega razloga tožbeni zahtevek, s katerim se zahteva plačilo obveznosti zapustnika, v celoti zavrniti.
dokazni standard – prepričanje kot dokazni standard
Da je mogoče neko dejstvo vzeti kot podlago sodne odločbe, mora biti dokazano s tako stopnjo, da je izključen vsak razumen dvom; da v resničnost ugotovljenih dejstev ne dvomi noben razumen, v življenjskih zadevah izkušen človek.
solastninska pravica – teorija o zlorabi pravice – krajevno običajen način – način uporabe – postavitev snegolovov
Postavitev snegolovov je nekaj krajevno običajnega. Zato njihova postavitev na tistem realnem delu solastne stvari, ki ga upravlja toženec, pomeni izvrševanje solastninske pravice v mejah abstraktnega upravičenja in ne predstavlja posega v solastninsko pravico drugega solastnika.
začasna odredba – verjetnost terjatve – skupno premoženje zakoncev – čas pridobitve skupnega premoženja – skupno odplačevanje kredita
Skupno odplačevanje kredita ne predstavlja veljavnega naslova za pridobitev lastninske pravice. Res je, da je skupno premoženje tisto, ki ga zakonca pridobita z delom, vendar pod nadaljnjim pogojem, da je pridobljeno v času trajanja zakonske zveze.
odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna stvar – nevarna dejavnost – vojaška vaja – orožje z manevrskimi naboji
Puška, pa čeprav z manevrskimi naboji, predstavlja nevarno stvar, vojaška vaja, na kateri se uporablja orožje z manevrskimi naboji, pa predstavlja nevarno dejavnost, tako da tožena stranka za škodo, ki jo je tožnik utrpel, objektivno odgovarja.
Pravna pravila ODZ kot ZTLR so določala enake pogoje za priposestvovanje - dobroverno lastniško posest, kar pomeni, da mora oseba, ki uveljavlja takšno pravico, imeti stvar v posesti kot svojo stvar in biti hkrati v dobri veri, da je stvar njegova last.
ZPP člen 180, 180/1. ZOR člen 155, 200, 200/1. OZ člen 132, 179, 179/1.
sklepčnost tožbe
Sodišče lahko s sodbo ugodi le zahtevku z dejansko podlago v tožbenih trditvah, ki imajo ob ustrezni aplikaciji materialnega prva za posledico utemeljenost tožbenega zahtevka.
Sodna praksa in večinsko mnenje teorije pritrjuje stališču, da gre med goljufijo in listinskim deliktom za realni stek (razen v primerih, ko je storilec pri ponarejanju listin deloval opustitveno - omisivno). Dejstvo je, da storitev kaznivega dejanja goljufije ni nujno pogojena s kaznivim dejanjem ponarejanja listin, storiti ga je mogoče tudi na drug način. V prid steka obeh dejanj govorijo tudi razlogi kriminalitetne politike, saj je takšno ravnanje storilca za družbo nevarnejše glede na to, da pomeni sočasen napad na dva različna varstvena objekta - premoženje in pravni promet. Poleg tega primerjava obeh zakonskih predpisov pokaže, da gre tudi sicer za povsem različni kaznivi dejanji, pri katerih navideznega steka ni mogoče zagovarjati z nobenim o znanih medsebojnih odnosov zakonskih dejanskih stanov (specialnost, subsidiarnost, konsumpcija in inkluzija).
krivdna odgovornost – nesreča, ki jo povzroči premikajoče motorno vozilo – izključna krivda
Določbo 4. odst. 154. člena OZ, po kateri za škodo, ki jo utrpijo drugi, v celoti ali deloma odgovarjata dva imetnika motornih vozil solidarno, je uporabiti, kadar je povzročiteljev škode več. V kolikor pa je po pravilih o krivdni odgovornosti povzročitelj škode le en imetnik motornega vozila, pa čeprav je na drugi strani oškodovanih več imetnikov motornih vozil, je uporabiti določbo 1. odst. 154. člena OZ.
nesporazum pri sestavi tožbe – poprava tožbe – pravočasnost navedb – utemeljen razlog
Tožnica je podala svojo „popravo tožbe“ z navedbami, da je pri sestavi tožbe prišlo do nesporazuma o opisu nastanka škodnega dogodka, na koncu glavne obravnave, ko so bili izvedeni že vsi dokazi. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da „nesporazum“ ob sestavi tožbe ne more pomeniti takšnega dejstva, ki ga je mogoče opredeliti za utemeljeni razlog.
Ko so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, je nadaljnji kontradiktoren postopek brezpredmeten. Z navedbami, ki jih toženec poda po izteku roka za odgovor na tožbo, ne more odpraviti učinkov svoje zamude.
ZPP člen 286, 286/1, 286/2. ZTLR člen 54. SPZ člen 99, 212, 218.
prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov – priposestvovanje stvarne služnosti – prenehanje služnosti
Tožnica je šele po prvem naroku v arhivu svoje matere in s pomočjo matere našla zanjo pravno pomembno listino iz leta 1946 in jo predložila na drugem naroku, kar ni zavleklo postopka. Stališče, da bi si procesno gradivo lahko preskrbela že pred začetkom pravde, ker je bil začetek spora njena odločitev, ni sprejemljiv, ker prekluzije iz 1. odst. 286. čl. ZPP nasprotujejo težnjam po materialno pravilnem rezultatu sodnega postopka, zaradi česar je treba pri njihovi uporabi imeti restriktiven pristop. To pomeni krivdo stranke, ki zamuja, ne prestrogo razlagati.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0059058
ZIZ člen 272. OZ člen 52, 55.
začasna odredba – verjetnost terjatve – tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine – obličnost pogodbe o prenosu lastninske pravice na nepremičnini – ničnost pogodbe
Če pogodba, s katero se prenaša lastninska pravica na nepremičnini (zavezovalni posel), ni sklenjena v pisni obliki, je nična (52. in 55. čl. OZ). Tako ni podlage za zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila (razpolagalni posel). Ker tožeča stranka ni zatrjevala, da je bil dogovor o prodaji njunega solastnega deleža s tožencem sklenjen v pisni obliki, niti ni predložila pisne listine, ni izkazala verjetnosti terjatve kot pogoja za izdajo začasne odredbe.