PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004479
ZP-1-UPB3 člen 81, 114. ZVCP-1 člen 132, 133, 133/1.
postopek o prekršku - odstop zadeve - udeleženec cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - preizkus alkoholiziranosti - odklonitev
Res je sicer, da je obdolženec v obravnavani prekrškovni zadevi podal svoj zagovor pred krajevnim in stvarno pristojnim sodiščem v Ajdovščini, ki je kasneje iz razlogov smotrnosti (bivališče obdolženca na območju krajevne pristojnosti drugega sodišča, prav tako sedež predlagatelja in ostali dokazi) zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Novi Gorici, ki je tudi izvedlo nadaljnji postopek in izdalo sodbo, ki jo obdolženi s pritožbo izpodbija, vendar s tem ni bila zagrešena nobena bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 155. čl. ZP-1, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. V skladu z določbo 81. člena ZP-1 namreč sodišče, ki je pristojno za storilca prekrška, določenega z zakonom ali z uredbo Vlade Republike Slovenije, lahko izjemoma odstopi zadevo sodišču, na katerega območju storilec stalno ali začasno prebiva, če se bo tako lažje izvedel postopek. Sodišče prve stopnje je za svojo odločitev navedlo razumne razloge, sodišče, kateremu je bila zadeva odstopljena, pa postopka, da se odloči o sporu o pristojnosti, ni sprožilo.
V skladu z določbami prvega odstavka 133. čl. ZVCP-1 obsega strokovni pregled zdravniški pregled, s katerim se ugotavljajo znaki motenj v vedenju, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu in odvzem krvi, urina ali drugih telesnih tekočin oziroma tkiv zaradi ugotavljanja prisotnosti alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki vplivajo na zmožnost varne udeležbe v cestnem prometu. Četrti odstavek navedenega člena pa določa, da mora v primeru, če zaradi zdravstvenega stanja ali iz drugega, s tem povezanega objektivnega vzroka ni mogoče opraviti celotnega strokovnega pregleda, zdravnik opraviti tisti del pregleda, ki ga je mogoče opraviti, in podati mnenje o znakih motenj v vedenju, ki kažejo na vpliv alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Zdravnik je torej tisti, ki presodi, v kakšnem obsegu bo strokovni pregled opravljen in ne obdolženec. Ta se je dolžan ravnati po odredbi policista in ne more pogojevati obsega strokovnega pregleda.
povzročitev škode – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – osebnostne pravice – poseg v osebnostne pravice – pravica do duševne celovitosti (integritete)
Toženčeva izjava »ima [tožničin invalidni sin] samo pet dni delovne dobe in da mora delati za takšne ter da se je nalašč vrgel pod avto«, ki jo je tožničinemu sinu izrekel vpričo nje, je zavržna in vulgarna do te mere, da ne predstavlja le žalitve invalida, pač pa posega tudi v čustvovanje njegovih najbližjih, in sicer do te mere, da posega v osebno integriteto ob žalitvah navzočega svojca, v konkretnem primeru tožničino.
redni postopek – postopek v sporih majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi
Na podlagi 5. odstavka 130. člena ZPP-D se v primeru, če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo tega zakona (to je pred 1. 10. 2008) po rednem postopku, pa vrednost spornega predmeta ne presega 2.000 EUR, postopek nadaljuje po določba zakona, ki ureja postopek v sporih majhne vrednosti. Vrednost tega spora je ocenjena na 1.461,40 EUR. Po novih določbah gre v tej zadevi torej za spor majhne vrednosti.
V obravnavani prekrškovni zadevi je obdolženec navedel razbremenilni dokaz – svoj alibi je dokazoval z računom gostišča. Sodišče prve stopnje se je sicer do tega dokaza opredelilo s pavšalno navedbo, da takega dokaza ni moglo upoštevati, pri tem pa ni zadostilo kriterijem pravnih jamstev izvajanja dokazov v obdolženčevo korist. Zgolj na podlagi ugotovitve, da se račun, izdan dne 4. decembra 2008 ob 15.28 uri, nanaša na štiri malice in ne na poslovno kosilo, namreč ni mogoče izključiti resničnosti navedb obdolženca, da je ob navedenem času bil v omenjenem lokalu. Zato bi moralo sodišče, če je dvomilo v obstoj navedenega alibija, obdolženčeve navedbe do konca preveriti. Tega pa ni storilo.
ustavitev postopka – fikcija umika tožbe – izostanek z naroka
Ker tožnik na prvi narok za glavno obravnavo kljub izkazanemu vabilu ni pristopil, je odločitev sodišča prve stopnje, da se umik tožbe vzame na znanje in da se postopek ustavi, pravilna.
neprostovoljna hospitalizacija - zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – sprejem na zdravljenje brez privolitve
Neprostovoljna hospitalizacija pomeni omejitev ustavnih pravic do osebne svobode, do varstva duševne integritete in do prostovoljnega zdravljenja. Ker gre za hud poseg v človekove pravice, zakon predvideva sodno kontrolo nad tovrstnih omejevanjem človekove svobode.
Sodišče svojo kontrolno funkcijo opravi le, če vsebinsko presodi, ali so izpolnjeni pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve. Prepis zakonskih pogojev za sprejem na zdravljenje brez privolitve ne predstavlja vsebinske presoje.
Določilo 76.c člena ZUN, ki se nanaša na prepoved vpisov in sprememb v zemljiški knjigi, ne ločuje posamezne vrste vpisov in torej ta prepoved učinkuje za vse vpise (tudi za predlagano predznambo) in spremembe v zemljiški knjigi pri nepremičninah, kjer je takšna zaznamba.
Po določbah ODZ in ZTLR pridobi lastnik gospodujočega zemljišča služnostno pravico voženj, če je izkazano, da je vožnje opravljal v predpisani dobi, lastnik služečega zemljišča pa se vožnjam ni uprl.
Toženec je z izpodbijanima odločbama pravilno zavrgel zahtevo tožnice za priznanje pravice do invalidske pokojnine iz naslova zavarovalne dobe, ki je bila že upoštevana pri njeni upokojitvi v Republiki Srbiji, saj je bilo o tem že pravnomočno odločeno, dejansko stanje in pravna podlaga zadeve, na katero je tožnica opirala svojo zahtevo, pa se nista spremenila.
Če je tožnikova škoda v tem, da več let ne more voziti osebnega vozila in mora zato za vožnje plačevati drugim osebam, tožba ni nepopolna, če tožnik navede osebe, katerim je za vožnje plačeval in mesečne zneske ter skupne zneske plačila za vožnje. Ni potrebno, da bi tožnik za vsakodnevne vožnje v tožbi navedel še vse relacije, pri čemer gre za daljše večletno časovno obdobje. Zaradi pomanjkanja navedb o vrsti in relacijah vsakodnevnih voženj tožba ni nepopolna, da bi jo sodišče lahko zavrglo v skladu z določilom 108. člena ZPP.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059481
URS člen 33, 68. ZZZDR člen 47, 51, 51/2. ZTLR člen 33. SPZ člen 12, 37, 49, 63, 70. ZNP člen 122. ZOR člen 12, 13, 200, 210, 219. OZ člen 5, 7, 179, 190, 198. ZS člen 3, 3/2. ZPP člen 13, 13/2, 188, 188/4 286, 286b, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14, 339/2-15.
človekove pravice in temeljne svoboščine – pravica do zasebne lastnine – gospodarska in socialna razmerja – lastnina – lastninska pravica tujcev - pravice in dolžnosti zakoncev – skupno bivališče – premoženjska razmerja med zakonci – posebno premoženje – skupno premoženje – predmet skupnega premoženja – skupna lastnina – pridobitev lastninske pravice na nepremičninah – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – derivativna pridobitev pravic – zavezovalni pravni posel – razpolagalni pravni posel – vpis v zemljiško knjigo – zemljiškoknjižno dovolilo – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – originarna pridobitev pravic – pogojni prenos lastninske pravice – državljanstvo kot pogoj za pridobitev lastninske pravice – ugotovitev deležev na skupnem premoženju – postopek za delitev skupnega premoženja – civilna delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – okrnitev svobode - okrnitev osebnostne pravice – neupravičena pridobitev – pravila vračanja – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – pravna praznina – načelo vestnosti in poštenja – prepoved zlorabe pravic – predhodno vprašanje – učinek rešitve predhodnega vprašanja – navajanje dejstev in dokazov – dokazi in izvajanje dokazov – prekluzija – pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – prepoved litispendence – umik tožbe – nejasni razlogi o odločilnih dejstvih
Skupno premoženje, ki ga zakonca pridobita na originarni način z delom v času trajanja zakonske zveze (2. odst. 51. čl. ZZZDR), ni nujno skupna lastnina. Predmet skupnega premoženja so poleg lastninske pravice lahko tudi druge premoženjske, torej vrednostno ocenljive pravice, ki pripadajo obema zakoncema (partnerjema) skupaj v nedoločenih deležih.
Lastninska pravica na podlagi zakona nastane v trenutku, ko se stečejo za to potrebni zakonski pogoji. V primeru, ko ti pogoji nastopijo ob različnem času, pravica nastane le (in prav takrat), če ti pogoji v neki časovni točki hkrati (kumulativno) obstajajo. Zakonec, ki je imel v času zakonske zveze status tujca, na nepremičnini, na kateri je vknjižena lastninska pravica drugega zakonca, ni mogel pridobiti stvarne pravice (33. in 68. čl. URS), čeprav je kasneje postal državljan Republike Slovenije. Vendar je status tujca v relevantnem času ovira zgolj za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah, ne pa tudi drugih premoženjskih pravic, ki lahko sestavljajo skupno premoženje. Položaj tujega zakonca ima zaradi teh posebnih okoliščin iste bistvene sestavine kot položaj zakonca, ki v pravdi zahteva delitev skupnega premoženja z izplačilom, ker določene stvari ne more zahtevati v naravi. Do pravnomočne odločitve o njegovem denarnem zahtevku, ki se nanaša na skupno premoženje, tudi ni mogoče govoriti o uporabi 'tuje stvari' v smislu 219. čl. ZOR oziroma 198. čl. OZ.
Ravnanje tožnice, ki je policijsko poročilo predložila šele po prvem naroku, se je pa nanj že pred tem sklicevala (oziroma predlagala sodišču, da opravi poizvedbe na policiji), je v skladu z določbo 286. čl. ZPP, ki določa, do kdaj mora stranka ponuditi dokaze.
zapuščinski postopek - dedovanje denacionaliziranega premoženja - dedovanje novega premoženja
V primeru, ko je zapustnik neposredni denacionalizacijski upravičenec, mora sodišče pri dedovanju upoštevati specialna določila ZDen. Če pa je zapustnik zgolj dedič denacionalizacijskega upravičenca, dediči zapustnika njegovo premoženje dedujejo na podlagi določil 221. člena ZD, torej po režimu, kot je bilo izvedeno ostalo dedovanje zapustnikovega premoženja.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - začasna odredba o preživljanju otrok – nujno preživljanje – regulacijska začasna odredba – izjemen ukrep
Tudi v postopkih v družinskih razmerjih morajo začasne odredbe ostati omejene zgolj na nujne primere, tiste, ko sodišče ugotovi, da bi brez izdaje začasne odredbe otroku nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056827
SPZ člen 70, 70/3, 70/4, 70/5. ZPP člen 337, 337/1. ZNP člen 37.
lastninska pravica več oseb – solastnina – način delitve solastnine – odlog delitve solastnine– navajanje dejstev in dokazov – prekluzija – pritožbena novota – smiselna uporaba določb ZPP
Pavšalno sklicevanje pritožnice na slabe trenutne tržne razmere in njeno laično predvidevanje, da bodo čez eno leto cene na trgu višje, ne izkazujejo njenega močnejšega interesa oziroma to ne zadošča za odlog delitve solastnine po 3. odstavku 70. člena SPZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0056856
OZ člen 70, 73, 75, 299, 299/1, 381, 921, 925, 928. ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1, 458/4. Splošni pogoji zavarovanja avtomobilske odgovornosti AO-04 člen 15.
zastopanje – učinki zastopanja – pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba – pooblastilo za zastopanje – posebna oblika pooblastila – zavarovalna pogodba – sklenitev pogodbe po pooblaščencu - sklenitev pogodbe v imenu drugega brez pooblastila
Pogodba je sklenjena po pooblaščencu tudi v primeru, da pooblastilo ni bilo dano vnaprej, zastopani pa je kasneje pravni posel odobril. Takšna pogodba zavezuje zastopanega in drugo pogodbeno stranko.
Ker določbe 925. člena OZ, ki določa, kdaj je zavarovalna pogodba sklenjena, ni mogoče razumeti kot določbe, ki predpisuje obličnost zavarovalne pogodbe, pisnost pooblastila oz. odobritve za veljavnost pravnega posla ni potrebna.