OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0056856
OZ člen 70, 73, 75, 299, 299/1, 381, 921, 925, 928. ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1, 458/4. Splošni pogoji zavarovanja avtomobilske odgovornosti AO-04 člen 15.
zastopanje – učinki zastopanja – pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba – pooblastilo za zastopanje – posebna oblika pooblastila – zavarovalna pogodba – sklenitev pogodbe po pooblaščencu - sklenitev pogodbe v imenu drugega brez pooblastila
Pogodba je sklenjena po pooblaščencu tudi v primeru, da pooblastilo ni bilo dano vnaprej, zastopani pa je kasneje pravni posel odobril. Takšna pogodba zavezuje zastopanega in drugo pogodbeno stranko.
Ker določbe 925. člena OZ, ki določa, kdaj je zavarovalna pogodba sklenjena, ni mogoče razumeti kot določbe, ki predpisuje obličnost zavarovalne pogodbe, pisnost pooblastila oz. odobritve za veljavnost pravnega posla ni potrebna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056831
SPZ člen 43, 44, 99. ZTLR člen 28. ZZK-1 člen 8. ZPP člen 181, 189, 274, 337. sodišče : 3.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje – omejitev priposestvovanja – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – ugotovitvena tožba – pravni interes – obstoj pravde - litispendenca – zavrženje tožbe
Ker sta toženca s pravnomočno sodbo v drugi zadevi dokazala, da sta lastnika spornega dela parcele, kjer je tožnik zatrjeval vznemirjanje in torej tožnik ni lastnik tega dela, je bil zahtevek pravilno zavrnjen.
zapuščinski postopek – pritožbena novota v zapuščinskem postopku – dovoljena pritožbena novota v zapuščinskem postopku
Če pritožnik v pritožbi pojasni, da spada v zapuščino še drugo nepremično premoženje, ki s sklepom o dedovanju ni zajeto, gre za dovoljeno pritožbeno novoto.
Če je bilo stanovanje, ki je bilo predmet navedene prodajne pogodbe, izvzeto iz nacionalizacije (posledično tudi ni moglo biti predmet denacionalizacije), tožnica v nobenem primeru ne more biti zainteresirana oseba za uveljavljanje ničnosti kot pravna naslednica denacionalizacijskega upravičenca. Neodpravljivo nesklepčen tožbeni zahtevek se zavrne.
povrnitev škode –vzročna zveza – posebne lastnosti oškodovanca – teorija adekvatne vzročnosti
Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da vsa škoda izvira iz samega škodnega dogodka. Upoštevati je treba, da škodni dogodek sam po sebi ne predstavlja posebnega dogodka, s katerim se ljudje ne bi srečevali v vsakdanjem življenju (na primer pri vstopanju ali sestopanju iz avtobusa, pri športu, v službi, domačem okolju itd), saj takšne dogodke vsakodnevno doživljamo brez škodnih posledic. Škoda pri tožniku je posledica delovanja dveh časovno prepletenih vzrokov: škodnega dogodka in tožnikove predhodne okvare kolenskega sklepa. Ključna pa je ugotovitev izvedenke, da bi že pri običajni obremenitvi desnega kolena pri tožniku prišlo do enakih škodnih posledic.
Obrazložitev prvostopenjske sodbe mora biti takšna, da je omogočeno strankama in višjemu sodišču le na njeni podlagi ugotoviti razloge, zaradi katerih je sodišče sprejelo odločitev, ki jo vsebuje izrek sodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056827
SPZ člen 70, 70/3, 70/4, 70/5. ZPP člen 337, 337/1. ZNP člen 37.
lastninska pravica več oseb – solastnina – način delitve solastnine – odlog delitve solastnine– navajanje dejstev in dokazov – prekluzija – pritožbena novota – smiselna uporaba določb ZPP
Pavšalno sklicevanje pritožnice na slabe trenutne tržne razmere in njeno laično predvidevanje, da bodo čez eno leto cene na trgu višje, ne izkazujejo njenega močnejšega interesa oziroma to ne zadošča za odlog delitve solastnine po 3. odstavku 70. člena SPZ.
stvarna služnost vožnje in hoje – tožba na opustitev služnosti obračanja - nastanek služnosti prostega dostopa vožnje – služnostna pogodba za uporabo dvorišča – jasna pogodbena določila
Pogodbeno določilo ni sporno in je le zaveza novega lastnika na podlagi posamezne pogodbe, da bo z novim lastnikom po drugi pogodbi sklenil služnostno pogodbo za uporabo dvorišča zaradi dostopa do javne ceste.
Določilo 76.c člena ZUN, ki se nanaša na prepoved vpisov in sprememb v zemljiški knjigi, ne ločuje posamezne vrste vpisov in torej ta prepoved učinkuje za vse vpise (tudi za predlagano predznambo) in spremembe v zemljiški knjigi pri nepremičninah, kjer je takšna zaznamba.
Vsi tisti, ki jih je moč ob upoštevanju konkretnih okoliščin primera opredeliti kot „rejce“, to je imetnike psa, so pasivno legitimirani v pravdi za povrnitev škode, ki jo povzroči pes.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059198
OZ člen 922.
zavarovalna pogodba – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – AO plus zavarovanje – zavarovalni primer –prometna nesreča – uporaba motornega vozila – višina nepremoženjske škode
Škodni dogodek, v katerem je tožnik na nakladalni rampi prekrival cerado na vozilu, ki je bilo v teku, se je pa med prekrivanjem vozilo premaknilo, izpolnjuje vse elemente prometne nesreče. Splošni pogoji namreč ne določajo, da bi se moral voznik nahajati prav v zavarovanem vozilu, temveč je treba upoštevati vsa dejstva, ki pomenijo uporabo motornega vozila oz. v zvezi z njegovo uporabo (vožnja).
sodba na podlagi odpovedi –vročitev vabila tožeči stranki na poravnalni narok – podpisana vročilnica
Od odvetnika, ki je podpisal vročilnico, se pričakuje skrbnost dobrega strokovnjaka s tem tudi, da preveri, ali prevzeta pošiljka vsebuje vsa pisanja, ki so navedena na vročilnici.
O oprostitvi plačila sodnih taks je sodišče prve stopnje odločalo na podlagi ZST-1, kar je nepravilno, saj ZST-1 v 39. členu določa, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, do pravnomočnega zaključka postopka plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi, torej po ZST. Kljub temu je odločitev pravilna, saj se zakona vsebinsko v tem delu ne razlikujeta.
Po določbah ODZ in ZTLR pridobi lastnik gospodujočega zemljišča služnostno pravico voženj, če je izkazano, da je vožnje opravljal v predpisani dobi, lastnik služečega zemljišča pa se vožnjam ni uprl.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059481
URS člen 33, 68. ZZZDR člen 47, 51, 51/2. ZTLR člen 33. SPZ člen 12, 37, 49, 63, 70. ZNP člen 122. ZOR člen 12, 13, 200, 210, 219. OZ člen 5, 7, 179, 190, 198. ZS člen 3, 3/2. ZPP člen 13, 13/2, 188, 188/4 286, 286b, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14, 339/2-15.
človekove pravice in temeljne svoboščine – pravica do zasebne lastnine – gospodarska in socialna razmerja – lastnina – lastninska pravica tujcev - pravice in dolžnosti zakoncev – skupno bivališče – premoženjska razmerja med zakonci – posebno premoženje – skupno premoženje – predmet skupnega premoženja – skupna lastnina – pridobitev lastninske pravice na nepremičninah – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – derivativna pridobitev pravic – zavezovalni pravni posel – razpolagalni pravni posel – vpis v zemljiško knjigo – zemljiškoknjižno dovolilo – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – originarna pridobitev pravic – pogojni prenos lastninske pravice – državljanstvo kot pogoj za pridobitev lastninske pravice – ugotovitev deležev na skupnem premoženju – postopek za delitev skupnega premoženja – civilna delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – okrnitev svobode - okrnitev osebnostne pravice – neupravičena pridobitev – pravila vračanja – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – pravna praznina – načelo vestnosti in poštenja – prepoved zlorabe pravic – predhodno vprašanje – učinek rešitve predhodnega vprašanja – navajanje dejstev in dokazov – dokazi in izvajanje dokazov – prekluzija – pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – prepoved litispendence – umik tožbe – nejasni razlogi o odločilnih dejstvih
Skupno premoženje, ki ga zakonca pridobita na originarni način z delom v času trajanja zakonske zveze (2. odst. 51. čl. ZZZDR), ni nujno skupna lastnina. Predmet skupnega premoženja so poleg lastninske pravice lahko tudi druge premoženjske, torej vrednostno ocenljive pravice, ki pripadajo obema zakoncema (partnerjema) skupaj v nedoločenih deležih.
Lastninska pravica na podlagi zakona nastane v trenutku, ko se stečejo za to potrebni zakonski pogoji. V primeru, ko ti pogoji nastopijo ob različnem času, pravica nastane le (in prav takrat), če ti pogoji v neki časovni točki hkrati (kumulativno) obstajajo. Zakonec, ki je imel v času zakonske zveze status tujca, na nepremičnini, na kateri je vknjižena lastninska pravica drugega zakonca, ni mogel pridobiti stvarne pravice (33. in 68. čl. URS), čeprav je kasneje postal državljan Republike Slovenije. Vendar je status tujca v relevantnem času ovira zgolj za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah, ne pa tudi drugih premoženjskih pravic, ki lahko sestavljajo skupno premoženje. Položaj tujega zakonca ima zaradi teh posebnih okoliščin iste bistvene sestavine kot položaj zakonca, ki v pravdi zahteva delitev skupnega premoženja z izplačilom, ker določene stvari ne more zahtevati v naravi. Do pravnomočne odločitve o njegovem denarnem zahtevku, ki se nanaša na skupno premoženje, tudi ni mogoče govoriti o uporabi 'tuje stvari' v smislu 219. čl. ZOR oziroma 198. čl. OZ.
uporaba nepremičnine - nadomestilo za izgubo koristi z uporabo nepremičnine – ravnanje denacionalizacijskega zavezanca – tek zamudnih obresti od nadomestila
Zahtevek po 2. odst. 72. člena Zden predstavlja nadomestilo za izgubo koristi, ki bi jo upravičenci lahko dosegli, če bi nepremičnino sami uporabljali, pa je zaradi zakonske ureditve še niso mogli. Pri tem ne gre za odškodninski zahtevek v klasičnem pomenu, zato nedopustnost ravnanja denacionalizacijskega zavezanca ni pogoj za ugoditev zahtevku.
ZOR člen 371. OZ člen 12, 31, 190, 346. ZTLR člen 21, 22, 23, 24, 25.
pridobitev lastninske pravice na podlagi skupne gradnje - neupravičena pridobitev - zastaranje terjatve - začetek teka zastaranja
Dokler sta tožnika hišo, ki so jo pravdne stranke skupaj zgradile, lahko uporabljala, še nista mogla biti prikrajšana zaradi svojih vlaganj v hišo in zemljišče, na katerih sta po njunih trditvah pridobila lastninsko pravico na originaren način. Ko pa jima je toženec to preprečil in - morebiti brez njune vednosti – nato prodal nepremičnino ter sam zadržal kupnino, pa je šele mogoče obravnavati nastalo dejansko situacijo kot razmerje neupravičene obogatitve na eni strani ter neupravičenega prikrajšanja na drugi strani. Šele z izpolnitvijo znakov neupravičene pridobitve je nastopil trenutek, ko sta tožnika lahko uveljavljala obogatitveni zahtevek.