ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 286, 286/6, 362.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obseg sodne presoje - vezanost na odpovedni razlog - dokazno breme - prekluzija
Zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni možno utemeljevati z drugimi vsebinskimi razlogi, kot pa so tisti, na katerih dejansko temelji sporna odpoved, ne glede na to, da bi ti vsebinsko drugačni razlogi predstavljali poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Sodišče prve stopnje je ob pravilni uporabi pravil o prekluziji, kot jih določata 286. člen ZPP in drugi odstavek 362. člena ZPP, utemeljeno ugodilo tožnikovemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj tožena stranka ni pravočasno podala navedb in predlagala dokazov, iz katerih bi izhajal obstoj v odpovedi zatrjevanega dejanskega razloga za prenehanje potreb po delu tožnika pod pogoji pogodbe o zaposlitvi (to je močnega upada obsega dela v spornem času).
dodatek za pomoč in postrežbo - zavrnitev dokaza - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja - načelo kontradiktornosti
Tožeča stranka je v tožbi predlagala, da se glede spornega dejstva, od kdaj dalje je pri tožnici podano takšno zdravstveno stanje, da ji gre pravica do pomoči in postrežbe, zaslišita dve priči in postavitev izvedenca medicinske stroke. Sodišče prve stopnje teh predlaganih dokazov ni izvedlo. V okviru dokaznega postopka je zaslišalo patronažno sestro in osebno zdravnico tožnice. Na glavni obravnavi je ostale dokazne predloge tožeče stranke zavrnilo kot nepotrebne. V sodbi ni navedlo vsebinskih razlogov za zavrnitev predlaganih dokazov. Zato tožnica v pritožbi utemeljeno uveljavlja kršitev pravice do izjave v postopku oz. kršitev načela kontradiktornosti iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
tožba na izbris znamke - predpostavke - znamka v sliki - znamka v besedi - enakost ali podobnost znamk - enakost ali podobnost blaga ali storitev - verjetnost zmede v javnosti
ZDZdr člen 30, 31, 33, 39, 47, 47/3. ZPP člen 224.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - zaslišanje pridržane osebe - zapisnik - javna listina
Ker gre za nujne postopke (33. člen ZDZdr) so v zakonu določeni izjemno kratki roki za opravo procesnih dejanj sodišča, kar je v korist pridržanih oseb. Smiselna uporaba določb ZNP in ZPP glede rokov za zaslišanje tako ne pride v poštev.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivda - trditveno in dokazno breme - opustitev varnostnih ukrepov - varstvo pri delu - vzročna zveza - krivdna odgovornost delodajalca
Za razsojo vprašanja, ali je podana pravno relevantna vzročna zveza, je potrebno ugotoviti, ali so bili prekršeni (konkretni) predpisi o varstvu pri delu in ali je posledica te kršitve ena izmed tistih posledic, ki jih je hotela ta norma preprečiti.
87. člena ZZVZZ določa krivdno odgovornost delodajalca za nastalo škodo in ne objektivne odgovornosti.
starostna pokojnina - sorazmerni del - začetek izplačevanja
V 157. členu ZPIZ-1 je določeno, da pokojnina pripada uživalcu od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Osebi, ki ob uveljavitvi pravice ni zavarovana, se pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ 6 mesecev za nazaj. Glede na datum vložitve zahtevka in glede na to, da je bil tožnik zavarovan do 15. 2. 2009, izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do pokojnine šele s 1. 8. 2011, to je od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve za pokojnino in še 6 mesecev za nazaj.
S sodbo pritožbenega sodišča je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo dne 30. 11. 2006 in mu z vsemi pravicami traja do 21. 12. 2006. Tožnik je, kot izhaja iz zahtevka za vračilo izplačanih sredstev denarnega nadomestila z dne 16. 6. 2014, denarno nadomestilo prejemal od 1. 12. 2006 do 31. 8. 2007. Tako ob prejemu pravnomočne sodbe v letu 2008 nadomestila ni več prejemal. Ker mu je delovno razmerje pri toženi stranki nezakonito prenehalo s 30. 11. 2006, je na Zavod RS za zaposlovanje sporočil pravilni datum prenehanja delovnega razmerja.
prisilna poravnava – alternativni predlog prisilne poravnave s pretvorbo terjatev v deleže – sprememba načrta finančnega prestrukturiranja – rok za dopolnitev nepopolne zahteve za dovolitev spremembe načrta finančnega prestrukturiranja
Potem, ko je dolžnik vložil zahtevo za dovolitev spremembe NFP, ga je sodišče s sklepom z dne 7. 8. 2014 pozvalo k dopolnitvi nepopolne zahteve v osmih dneh po prejemu sklepa skladno s 1. odstavkom 183. člena ZFPPIPP. Postopek v zvezi z nepopolno zahtevo dolžnika za spremembo NFP sodišču ne daje podlage za podaljšanje roka iz 1. odstavka 183. člena ZFPPIPP za dopolnitev nepopolne zahteve za dovolitev spremembe NFP, ker tako podaljšanje ZFPPIPP v 3. odstavku 183. člena izrecno prepoveduje.
URS člen 26. ZGO-1 člen 50. ZZ člen 49. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pravica do povračila škode – odgovornost države za škodo – odgovornost za obveznosti zavoda – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – vzročna zveza – projektni pogoji – prekoračitev roka za izdajo soglasja – domneva o izdanem soglasju – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pri obravnavanju oblastvenega posega je potrebno ugotoviti, katero „vzročno“ ravnanje javnopravne osebe je povzročilo škodo prizadetemu.
Neizdaja projektnih pogojev v zakonskem roku, tožeči stranki ni mogla povzročiti nobene škode, še več, zakonska domneva o izdanem soglasju je bila njej v dobro in ne v škodo. Tudi kasnejši postopek oblasti organov, ki je privedel do zavrnitve soglasja in neizdaje gradbenega dovoljenja, ni bil protipraven. Zato o kakršnemkoli trajanju protipravnega stanja ne moremo govoriti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid III. kategorije - invalidnost - invalid
Tožnica je bila z odločbo ZPIZ razvrščena v III. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do premestitve na drugo delovno mesto. Zato je sklenila novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto „pomožni delavec II z omejitvami“. Delo tožnice po pogodbi o zaposlitvi je ustrezalo in bilo prilagojeno omejitvam tožnice po odločbah ZPIZ. Tožena stranka zato tožnici ne more podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti, ker delavki ne more zagotoviti primernega dela, če ji takšno delo glede na odločbo ZPIZ že zagotavlja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - zagovor
Dostava pekovskih izdelkov z zamudo je utemeljen razlog za oceno, da tožnik poskusnega dela ni uspešno opravil. Zato je tožena stranka tožniku na podlagi četrtega odstavka 125. člena ZDR-1 (po katerem, delodajalec delavcu lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če v času trajanja ali ob poteku poskusnega dela ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil) zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi negativne ocene poskusnega dela ne pride v poštev uporaba določbe drugega odstavka 85. člena ZDR-1 o tem, da mora delodajalec delavcu omogočiti zagovor, ker se ta določba nanaša na redno odpoved iz razloga nesposobnosti ali iz krivdnega razloga oziroma izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 243. ZDoh-2 člen 35, 35/3, 35/3-2, 41, 41/4, 124, 124/1, 125, 125/1. ZdavP-2 člen 289.
nagrada za izvedensko delo – materialni stroški – uvrstitev stroškov v davčno osnovo – odmera akontacije dohodnine – dohodek iz zaposlitve – plačilo dohodnine – uveljavljanje dejanskih stroškov
V skladu z določbo 4. odstavka 41. člena ZDoh-2 je davčna osnova od izvedenčeve nagrade in stroškov dohodek, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost in za normirane stroške v višini 10 % dohodka. Poleg normiranih stroškov je mogoče ob izračunu akontacije dohodnine uveljavljati le še dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, drugih materialnih stroškov pa ne.
avtorsko delo – varovana dela – oblikovanje IEEB in CD plošče – dela uporabne umetnosti – predstavitev v obliki brošure – materialne avtorske pravice – kršitev avtorske pravice – prepoved kršenja in bodoče kršitve
Pri delih uporabne umetnosti je treba upoštevati tudi dejstvo, da je zaradi njihovega funkcionalnega poslanstva, ustvarjalni manevrski prostor zožen. Zato je treba pri presoji, ali delo s področja uporabne umetnosti, kar nedvomno IEEB in CD je, upoštevati, da je individualnost in izvirnost lahko zelo malo različna od obstoječih, že varovanih avtorskih del, pa dosega merilo avtorsko pravne zaščite.
invalidska pokojnina - invalidnost I. kategorije - gostota pokojninske dobe
Tožnica je ob razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni z 23. 11. 2012, dopolnila 60 let starosti, zato bi ji bilo mogoče priznati pravico do invalidske pokojnine le, če bi bil izpolnjen še pogoj gostote pokojninske dobe (torej, če bi od njenega 20 leta starosti do dneva nastanka invalidnosti v letu 2012 dopolnila najmanj 13 let in 4 mesece pokojninske dobe). Ta pogoj v tožničinem primeru ni izpolnjen, zato njen tožbeni zahtevek na priznanje pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0077137
OZ člen 190, 333, 333/1. ZPP člen 154, 154/1. ZOdvT člen 14. ZOdvT tarifna številka 3100.
neupravičena pridobitev - trajno dolžniško razmerje - odpoved - enostransko obveznostno razmerje - najemna pogodba - uporabnina - nagrada za postopek - nagrada za narok v ponovljenem postopku - uspeh v pravdi
Odpoved je enostranska izjava stranke trajnega obligacijskega razmerja, sklenjenega za nedoločen čas, s katero izjavi, da želi, da obveznostno razmerje preneha, pri čemer oblika za odpoved ni predpisana.
Če se zadeva v okviru pravnih sredstev vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, se že nastala nagrada za postopek pred tem sodiščem vračuna v nagrado za postopek v ponovljenem postopku. Slednje pa ne velja za nagrado za narok.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – TRANSPORTNO PRAVO
VSL0073406
OZ člen 689, 950, 950/1. Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz tovora (CMR) člen 17.
mednarodni cestni prevoz blaga – zavarovanje prevozniške odgovornosti – izključitev zavarovalnega kritja – krivda zavarovanca – preprečevanje zavarovalnega primera – razlaga splošnih pogojev – tatvina priklopnega vozila
Splošni pogoji v 7. točki 1. odstavka 3. člena izključujejo iz zavarovalnega kritja tudi škodo, ki je nastala v času, ko priklopnik ali polpriklopnik ni priključen na vlečno vozilo, razen če se je priklopnik ali polpriklopnik nahajal v zaklenjeni garaži ali ograjenem in zaklenjenem osvetljenem dvorišču ali na 24 ur varovanem parkirišču. Tudi tako opredeljen izključitveni razlog je potrebno razumeti v smislu dogovorjenih ukrepov, ki jih mora zagotoviti zavarovanec za preprečevanje nastanka zavarovalnega primera. Zato je tudi v takšnem primeru mogoče izključiti kritje zavarovalnice samo v tistih primerih, ko je nastanek tega dejanskega stanu mogoče pripisati krivdnemu ravnanju zavarovanca. Zavarovalnega kritja torej ni mogoče izključiti v tistih primerih, ko je dejanski stan iz 7. točke 1. odstavka 3. člena Splošnih pogojev posledica ravnanja tretje osebe, na katero zavarovanec nima vpliva, kakor tudi voznika, v kolikor je pri tem ravnal v izrecnem nasprotju z navodili zavarovanca. Drugačna razlaga bi namreč pripeljala do rezultata, da bi tožena stranka zagotavljala kritje za škodo, ki bi izvirala celo iz naklepno povzročene škode s strani voznika (tatvine), izključeno pa bi bilo kritje škode, povzročene zgolj iz voznikove malomarnosti.
ZDR člen 42, 126, 126/1, 126/2, 129, 129/1, 129/2. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti člen 42, 42/1, 47. SKPgd člen 47.
plačilo razlike plače - plača - plačilo za delo - plačilo za poslovno uspešnost - dodatek za delovno dobo - individualna pogodba o zaposlitvi - znižanje plače
Po presoji Vrhovnega sodišča ni ovir, da se delavec in delodajalec ne bi mogla dogovoriti, da se dodatek za delovno dobo ne izkazuje posebej na plačilni listi, temveč se v pogodbi o zaposlitvi določi višja višina, ki pa poleg pripadajoče osnovne plače obsega tudi dodatek za delovno dobo pod pogojem, da je delavcu zagotovljen minimum pravic, ki so določene v delovnopravni zakonodaji in kolektivnih pogodbah.
Pravdni stranki sta na podlagi pogodbe o zaposlitvi določili plačo tožnice, ki je vključevala tudi dodatek za delovno dobo. Ob upoštevanju minimalnih pravic po PKP je zato potrebno zaključiti, da zahtevek tožnice za plačilo dodatka za delovno dobo za sporno obdobje ni utemeljen.
Tožena stranka v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje ni izkazala, da je bilo znižanje plače tožene stranke v celotnem obdobju utemeljeno oziroma izkazano s sklepi direktorja. Zato zgolj sklicevanje na težko ekonomsko in finančno situacijo pri toženi stranki in kasnejšo prisilno poravnavo ne more utemeljiti zakonitosti znižanja plače tožeče stranke za 10 % v celotnem spornem obdobju.
odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena - krivdna odgovornost - padec na poledenelem parkirišču - skrbnost dobrega strokovnjaka
Za čiščenje in vzdrževanje parkirišča, kot javne površine je odgovoren lastnik parkirišča, ki je sklenil tudi pogodbo o rednem vzdrževanju le-tega s podizvajalcem.
odpravnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe po 90. členu ZDR in instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu po 90.a členu ZDR ni možno enačiti. V konkretnem primeru je šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu. V takšnem primeru delodajalec delavcu ni dolžan izplačati odpravnine po 109. členu ZDR le v primeru, če delavec takšno ponudbo sprejme in če se drugi delodajalec v pogodbi o zaposlitvi zaveže, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih. V primeru, ko delavec sklenitev take pogodbe odkloni, je kljub temu upravičen do odpravnine. Zato se tožena stranka s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu ni razbremenila obveznosti plačila odpravnine tožniku, čeprav tožnik ponudbe ni sprejel.
ZUJF člen 1, 246. URS člen 2, 3.a, 3.a/3, 14, 66. ZDR člen 88, 89. ZPIZ-1 člen 402, 404, 430.
upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Tožniku je delovno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve ZUJF izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha veljati). Določba 246. člena ZUJF je bila veljavna in pravno upoštevna podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa tožene stranke, zato tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev tega sklepa ni utemeljen.