ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-7. ZDD-1 člen 3, 3/2, 25, 30.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniške - odsotnosti – zloraba bolniškega staleža - kršitev navodil zdravnika - opravljanje pridobitnega dela - detektiv - oblika dela detektivov - pravice in dolžnosti detektiva - pooblastilo za opravljanje detektivske dejavnosti - osebna zaznava
Ključnega pomena je ugotovitev, katere osebe so opravljale kontrolo bolniškega staleža in vročanje pisemskih pošiljk tožeči stranki. Ker sme detektiv pridobivati informacije le na podlagi pisne pogodbe o opravljanju detektivskih storitev za stranko in njenega pisnega pooblastila (25. člen ZDD-1), je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko ni dopustilo vprašanja tožeče stranke, zastavljenega detektivu, kdo so osebe, ki so dejansko opravljale osebno zaznavo in uporabo tehničnih sredstev tožeče stranke. Tožena stranka je v dokaznem postopku zatrjevala, da je dala pooblastilo za opravo nadzora bolniškega staleža in vročanje pisemskih pošiljk le detektivski agenciji. Zato je bila le-ta pooblaščena za kontrolo bolniškega staleža in vročanje pisemskih pošiljk.
Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju ugotoviti, kdo je namesto pooblaščene detektivske agencije dejansko opravljal osebno zaznavo in uporabo tehničnih sredstev, ali je pooblaščena detektivska agencija uporabljala profesionalne naprave za slikovno snemanje, ki puščajo "vodni odtis" in katerih verodostojnost se da preveriti in presoditi, ali so predloženi dokazi detektivske agencije pridobljeni na zakonit način.
odpravnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe po 90. členu ZDR in instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu po 90.a členu ZDR ni možno enačiti. V konkretnem primeru je šlo za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu. V takšnem primeru delodajalec delavcu ni dolžan izplačati odpravnine po 109. členu ZDR le v primeru, če delavec takšno ponudbo sprejme in če se drugi delodajalec v pogodbi o zaposlitvi zaveže, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo delavca pri obeh delodajalcih. V primeru, ko delavec sklenitev take pogodbe odkloni, je kljub temu upravičen do odpravnine. Zato se tožena stranka s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu ni razbremenila obveznosti plačila odpravnine tožniku, čeprav tožnik ponudbe ni sprejel.
V primeru spornih določil se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava. Vendar navedena zakonska določba pride v poštev le pri spornih pogodbenih določbah. Kot take je treba razumeti le tiste določbe, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem so izoblikovane, objektivno vzeto omogočajo več različnih razlag. Zgolj subjektivno dojemanje strank pri tem ne igra nobene vloge. V kolikor je torej besedilo člena jasno, ne more biti več sporno in ne more biti več predmet razlage (in claris non fit interpretatio).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0081855
ZPP člen 319. OZ člen 190, 191, 191/1. ZIZ člen 15. ZPSto-2 člen 24.
odtegljaj na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi - plačilo na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova - vrnitev zaradi dvakratnega plačila - dvakratni prejem v izvršbi odtrganega zneska - neupravičena pridobitev - pravnomočen sklep o izvršbi - učinek pravnomočnega sklepa o izvršbi - vročanje sodnih pisanj v izvršilnem postopku
Pravnomočen sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, ima značilnost pravnomočne sodne odločbe. Vsebinski učinek pravnomočne sodne odločbe je v tem, da so nanjo vezane stranke in sodišče. Pravnomočna sodna odločba obvelja in velja za resnično, četudi je sodišče odločilo nepravilno.
Tožeča stranka v izvršilnem postopku ni uspela s predlogom razveljavitve klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti, ustavna pritožba v zvezi z odločbo višjega sodišča pa v tej zadevi ni bila sprejeta v obravnavo. S tem je tožeča stranka izčrpala pravna sredstva v zvezi z preizkusom (ne)pravilnosti vročanja sklepa o izvršbi, ki jo je v navedenem izvršilnem postopku pravilno uveljavljala kot postopkovno kršitev. Zato z odškodninskim zahtevkom do prvotožene stranke zaradi nepravilnega vročanja ne more uspeti.
Tožnica je prejela preveč izplačan varstveni dodatek. Prejela je nekaj, do česar ni bila upravičena, zato mora to v skladu z določbami 190. člena OZ vrniti.
Zastaranje se po 365. členu OZ pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Takšno upnikovo dejanje je v danem primeru vročitev odločbe toženke, s katero je ta od tožnice zahtevala izpolnitev obveznosti, zato so zastarale vse tiste terjatve, ki so bile na dan vročitve odločbe zavarovancu starejše od treh let.
Tožnik bi bil do plačnega razreda za dolžnost nižjega vojaškega uslužbenca skladiščnika upravičen v primeru, če bi bil razporejen na to dolžnost, ali na podlagi dejanskega opravljanja dela te dolžnosti. Tožnik je dejansko opravljal delo civilne osebe na dolžnosti skladiščnik V in tudi pravilno prejemal plačo, skladno s pravnomočnima aktom o razporeditvi, zato njegov tožbeni zahtevek za razliko v plači za dolžnost nižji vojaški uslužbenec V iz naslova dejanskega dela ni utemeljen.
Tožnikoma je bila v spornem obdobju izplačana družinska pokojnina v polnem obsegu, čeprav bi lahko bila le v polovičnem znesku. Zato je z izpodbijanima prvostopenjskima upravnima aktoma pravilno in zakonito ugotovljeno, da je v obeh primerih prišlo do preplačila in da sta tožnika sporni znesek v določenem roku dolžna vrniti na račun zavoda. Gre za dejanski stan iz prvega odstavka 275. člena ZPIZ-1, po katerem mora oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, prejeto vrniti v skladu z določbami Obligacijskega zakonika (190. člen OZ).
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3, 156.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - zagovor - tedenski počitek - razpored dela
Tožnik (čistilec na generalkah) je spornega dne predčasno in samovoljno zapustil delo in izjavil, da ga ne bo več v službo. Ko mu je ena od čistilk rekla, da bi bilo treba bolje očistiti vogale, je začel preklinjati in je brcnil dve vedri. O tem je priča obvestila kadrovsko delavko, kateri je tožnik povedal, da ne bo prišel v kadrovsko službo, ker je na poti v tujino in da bo prišel po delovno knjižico. Zato izpodbijana izredna odpoved ni nezakonita zgolj zaradi tega, ker tožnik ni bil vabljen na zagovor.
Način dela pri toženi stranki ni predmet tega spora. Tožena stranka je dokazala, da so bili dnevi, za katere se tožniku očita neupravičen izostanek, po razporedu dela pri toženi stranki določeni za delovne dneve. Tožnik je bil s strani nadrejenega seznanjen o načinu razporejanja dela in določanju delovnih dni. Ni se zanimal, kdaj in kje bi moral opravljati delo. Nasprotno, kadrovsko delavko je obvestil, da bo prišel po delovno knjižico. Zato je tožena stranka tožniku zakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Bistvo izjave o premoženjskem stanju ni le posredovanje podatkov, temveč tudi izjava o resničnosti in popolnosti podatkov ter prevzem materialne in kazenske odgovornosti. Pooblastilo za tako izjavo pa ni in ne more biti vsebovano v splošnem pooblastilu za pravdni postopek iz 95. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 209, 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih
Tožena stranka je tožnici (javni uslužbenki, ki je opravljala delo administratorke na policijski upravi), utemeljeno očitala kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Tožnica je bila seznanjena z delom, ki ga je opravljala potem, ko je nadomestila odsotno delavko, svoje delo je v začetku izpolnjevala vestno, kasneje pa ne več. Tožnica sama je izpovedala, da je bila pri delu raztresena in površna. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je tožnica kršila navodila o pravilnem poslovanju ter da je istovrstne kršitve ponavljala v daljšem časovnem obdobju. Zato je bil podan odpovedni razlog iz 2. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2. ZPP člen 247, 247/2, 247/3, 247/4, 247/5, 247/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti - izvedenec - izvedensko mnenje - predlog za izločitev izvedenca
Odločitev sodišča prve stopnje o zakonitosti odpovedi iz razloga nesposobnosti je oprta na izvedensko mnenje o obstoju tega odpovednega razloga, zato je bistvenega pomena, ali je bila tožnikova zahteva za izločitev izvedenca utemeljena. Sodišče prve stopnje se v izpodbijani sodbi zaradi napačnega stališča, da je bila zahteva podana prepozno, ni opredelilo do uveljavljanih izločitvenih razlogov. Navedlo je le, da bi s postavitvijo drugega izvedenca prišlo do nepotrebnega zavlačevanja postopka. Sodišče z argumentom ekonomičnosti ne more opravičiti pomanjkljivosti sodbe. Sodišče prve stopnje bi zahtevo za izločitev moralo presojati tudi vsebinsko.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu obdelovalec kovin na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Zaradi zmanjšanja naročil kupcev iz tujine se je prodaja izdelkov pri toženi stranki bistveno znižala, zmanjšal se je tudi plan proizvodnje. Tožena stranka je prerazporejala delavce zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje. Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku.
ZDR člen 42, 126, 126/1, 126/2, 129, 129/1, 129/2. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti člen 42, 42/1, 47. SKPgd člen 47.
plačilo razlike plače - plača - plačilo za delo - plačilo za poslovno uspešnost - dodatek za delovno dobo - individualna pogodba o zaposlitvi - znižanje plače
Po presoji Vrhovnega sodišča ni ovir, da se delavec in delodajalec ne bi mogla dogovoriti, da se dodatek za delovno dobo ne izkazuje posebej na plačilni listi, temveč se v pogodbi o zaposlitvi določi višja višina, ki pa poleg pripadajoče osnovne plače obsega tudi dodatek za delovno dobo pod pogojem, da je delavcu zagotovljen minimum pravic, ki so določene v delovnopravni zakonodaji in kolektivnih pogodbah.
Pravdni stranki sta na podlagi pogodbe o zaposlitvi določili plačo tožnice, ki je vključevala tudi dodatek za delovno dobo. Ob upoštevanju minimalnih pravic po PKP je zato potrebno zaključiti, da zahtevek tožnice za plačilo dodatka za delovno dobo za sporno obdobje ni utemeljen.
Tožena stranka v dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje ni izkazala, da je bilo znižanje plače tožene stranke v celotnem obdobju utemeljeno oziroma izkazano s sklepi direktorja. Zato zgolj sklicevanje na težko ekonomsko in finančno situacijo pri toženi stranki in kasnejšo prisilno poravnavo ne more utemeljiti zakonitosti znižanja plače tožeče stranke za 10 % v celotnem spornem obdobju.
Toženec je prejemal republiško štipendijo za šolanje na srednji šoli. Svojih obveznosti iz štipendijske odločbe ni izpolnil, zato sta pravdni stranki sklenili poravnavo, v kateri sta se dogovorili, da je toženec dolžan štipendijo vrniti, če ne predloži dokazilo o dokončanju letnika, za katerega je prejemal štipendijo v spornem šolskem letu. Tožnik takšnega dokazila ni predložil, zato je na podlagi tretjega odstavka 190. člena OZ dolžan tožeči stranki povrniti vtoževani znesek (neupravičeno prejete zneske štipendije).
Za spor o vrnitvi neupravičeno izplačanih zneskov štipendije je stvarno pristojno socialno sodišče.
Ob skladnosti izvidov z izvedeniškimi mnenji invalidske komisije prve in druge stopnje glede obstoja telesne okvare, in ob sočasni skladnosti obeh mnenj invalidnih komisij med seboj, ni bilo razloga, da bi sodišče prve stopnje izvedlo dokaz z izvedencem medicinske stroke, ki bi ugotavljal, ali je glede na Seznam telesnih okvar pri tožniku podana telesna okvara.
Tožnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje ni kvalificirano, da bi samo ugotavljalo, ali je pri tožniku podana telesna okvara. Zdravstveno stanje tožnika izhaja iz izvidov in opravljenih preiskav. Sodišče glede na izvide in podana mnenja v izvidih, o tem, kakšno je stanje, to stanje primerja s stanjem, kakor je za posamezno telesno okvaro določeno v Seznamu telesnih okvar. Gre zgolj za opravljeno pravno kvalifikacijo, ali iz ugotovljenega dejanskega stanja (izvida) izhaja takšno stanje, kakor jo določa pravna norma.
zavrženje tožbe - rok za vložitev tožbe - zamuda roka
ZDSS-1 v 1. odstavku 72. člena določa, da se tožba vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta. Tožnik je tožbo vložil po izteku zakonsko določenega roka. Sodišče prve stopnje jo je zato pravilno na podlagi 1. odstavka 274. člena ZPP zavrglo.
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZVZD člen 5, 5/1, 9, 9/2, 25. ZPP člen 165, 165/2, 358, 358-5.
poškodba pri delu – odgovornost delodajalca – regresni zahtevek – varstvo pri delu – dolžnost nadzora – sprememba prvostopenjske odločbe – pravdni stroški
Zahteva, da bi bilo treba delavcu dati navodila za vsako, še tako očitno in banalno opravilo, je pretirana in ne predstavlja potrebnega ukrepa v smislu zagotavljanja varstva pri delu. Končno ni le delodajalec dolžan skrbeti za varnost pri delu, temveč mora tudi delavec opravljati delo s takšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje. Dolžnosti nadzora tudi ni mogoče razumeti na način, da mora biti ta nadzor vseobsežen in zato na gradbišču ves čas prisoten delodajalčev zastopnik. Obseg nadzora je pač odvisen od samega dela in njegove nevarnosti.
ZPIZ-1 v 178. členu določa, da se uživalcu pokojnine, ki ponovno začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan in pridobi lastnost zavarovanca, pokojnina v tem času ne izplačuje. Z odločbo je bilo pravnomočno ugotovljeno, da ima tožnik iz naslova družbeništva zasebne družbe d.o.o., v kateri je bil poslovodna oseba, po 2. odstavku 15. člena ZPIZ-1 od 26. 3. 2005 dalje lastnost zavarovanca, čeprav je bil uživalec invalidske pokojnine že od leta 1992 dalje. Zato se tožniku za čas sočasne vključenosti v zavarovanje invalidska pokojnina ne izplačuje.
ZPP člen 243. ZDoh-2 člen 35, 35/3, 35/3-2, 41, 41/4, 124, 124/1, 125, 125/1. ZdavP-2 člen 289.
nagrada za izvedensko delo – materialni stroški – uvrstitev stroškov v davčno osnovo – odmera akontacije dohodnine – dohodek iz zaposlitve – plačilo dohodnine – uveljavljanje dejanskih stroškov
V skladu z določbo 4. odstavka 41. člena ZDoh-2 je davčna osnova od izvedenčeve nagrade in stroškov dohodek, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost in za normirane stroške v višini 10 % dohodka. Poleg normiranih stroškov je mogoče ob izračunu akontacije dohodnine uveljavljati le še dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, drugih materialnih stroškov pa ne.