IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061081
ZPP člen 63.
izključna krajevna pristojnost sodišča, ki vodi stečajni postopek – izključna krajevna pristojnost
Izključna krajevna pristojnost sodišča, ki vodi stečajni postopek, je v 63. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predpisana za sojenje v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom.
V prvem primeru („med stečajnim postopkom“) je odločilen čas nastanka spora, ne pa začetek sodnega postopka.
V drugem primeru („v zvezi s stečajnim postopkom“) pa pride do pritegnitve pristojnosti le, če je uveljavljanje terjatve v vzročni zvezi s stečajnim postopkom, kar pa glede na zapadlost vtoževane terjatve v konkretnem primeru ni podano.
Spor je nastal pred začetkom stečajnega postopka in ne med njim, zaradi česar na tej podlagi ne more priti do pritegnitve pristojnosti.
izvršilni postopek - stroški izvršilnega postopka - neutemeljeno povzročeni stroški
Upnik je ves čas postopka vedel za datum izvršilnega dejanja 9. 7. 2013 in ko je bil pred tem seznanjen z izpraznitvijo poslovnega prostora, bi moral o tem obvestiti izvršitelja in umakniti predlog za izvršbo. Izvršitelj potem ne bi imel razloga za opravo izvršilnega dejanja (glede na dolžnikove dokaze tega tudi sicer ni imel) in ne bi nastali sporni stroški.
ZDR člen 204, 204/2. ZJU člen 21, 21/1. ZSPJS člen 14, 49.c.
plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - sodno varstvo - pogoj izobrazbe - izobrazba - javni uslužebenec
Tožnica je kljub prevedbi na delovno mesto “laboratorijski tehnik II” od 1. 8. 2008 do vključno 28. 2. 2011 dejansko opravljala dela, ki sodijo v delokrog inženirja za laboratorijsko biomedicino II. Zato tožnici pripada plačilo za delo inženirja laboratorijske biomedicine, ki ga je dejansko opravljala, čeprav tožena stranka v spornem času ni imela sistemiziranega ustreznega delovnega mesta, ki bi ta dela obsegala. To delovno mesto je predvideno že v Aneksu h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva.
Ker je tožnica v spornem obdobju opravljala delo na na delovnem mestu, za katero je imela nižjo izobrazbo od zahtevane, ji skladno s prvim odstavkom 14. člena ZSPJS pripada osnovna plača, ki je za dva plačna razreda nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katerem opravlja delo.
ZTLR člen 54, 56. SPZ člen 218, 226, 227, 227/2, 266. ZUreP-1 člen 110. ZPP člen 1. ODZ paragraf 479.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - nepravilna služnost - neprava stvarna služnost - služnost v javno korist - elektroenergetski objekt - sprememba zakonodaje - neodplačnost priposestvovane služnostne pravice - ustanovitev služnostne pravice - stvarna pristojnost
Priposestvovanje neprave stvarne služnosti je mogoče.
V okviru 8. odstavka 110. člena ZUreP-1 predpisana odškodnina, ki pripada lastniku v primeru ustanovitve služnosti (v javno korist), se nanaša zgolj na postopek za prisilno ustanovitev služnosti v javno korist. S takšno ureditvijo zakon ne posega v pravni položaj služnostnih pravic, pridobljenih pred njegovo uveljavitvijo, ne spreminja njihove vsebine in jih ne omejuje z novo denarno obveznostjo.
Ker morata biti oba zakonska pogoja izpolnjena kumulativno, ob manjkajočem prvem pogoju (obstoj odločbe domačega sodišča) ni treba odgovarjati na pritožbene navedbe, ki izpodbijajo odločitev sodišča prve stopnje glede nedokazanega (tudi) drugega zakonskega pogoja (verjetnost nevarnosti, da bo sicer terjatev onemogočena ali precej otežena).
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0079433
ZMZPP člen 20. ZM člen 1, 95.
prevzem menične obveznosti – spor z mednarodnim elementom – uporaba slovenskega prava
Za presojo ustreznosti oblike na Dunaju izdane trasirane menice na lastni ukaz, ki jo je toženka sprejela in podpisala (akceptirala) v Mariboru ter s tem postala glavna menična zavezanka, je treba uporabiti slovensko pravo.
SPZ člen 48. ZTLR člen 21, 24, 25, 26, 28, 28/4, 28/5.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – solastnina – vlaganja v nepremičnino – povečanje solastninskega deleža – dogovor o stvarnopravnih učinkih – nova stvar – izgradnja nove stvari – adaptacija podstrešja – priposestovanje – nedobroverna posest – verzijski zahtevek – povrnitev vlaganj v nepremičnino
Adaptacije ali obnove že obstoječega masardnega dela v stanovanje, ne pomenijo izgradnje nove stvari. Za novo stvar ne gre, če se z gradnjo spremeni razporeditev prostorov, ali se izboljšajo bivalne razmere, hiša pa ohranja prvotni pomen.
Od priče ni mogoče pričakovati, da bo na dan, ko je vabljena na zaslišanje, preložila prav vse svoje službene obveznosti. Priča je ravnala skrbno, preverila je koliko časa ima Okrajno sodišče v Škofji Loki predvidenega za obravnavo, na katero je bila vabljena; utemeljeno je pričakovala, da bo imela dovolj časa, da se po zaključku naroka v Škofji Loki udeleži naroka v obravnavani zadevi. Ko se njena pričakovanja niso uresničila, je o zamudi še pravočasno obvestila sodišče prve stopnje. Višje sodišče ocenjuje, da v tem primeru pogoji za kaznovanje priče niso bili izpolnjeni.
U. je kot domnevni povzročitelj škode in zavarovanec tožene stranke (upravičeno) zainteresiran za izid predmetne pravde, saj se bo za toženko negativen izid tako ali drugače odrazil na pogodbeno (zavarovalno) razmerje, ki obstaja med njima. Skratka vplival bo (takoj ali pa v prihodnosti) na njegov pogodbeno-pravni položaj, pa čeprav „zgolj“ v smislu slabših pogodbenih pogojev.
ZASP člen 159, 168. OZ člen 247, 247/3, 299, 299/2.
avtorski honorar – dolžnost uporabnikov do obveščanja – avtorsko varovana dela – obveznost posredovanja podatkov o honorarjih izvajalcev – nadomestilo za uporabo avtorskih del – veljavnost pravilnika – civilna kazen – namerna kršitev – kršitev iz hude malomarnosti – pogodbena kazen – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Ugotovljena dejstva v zvezi z uporabo glasbenih del, zlasti dejstvo, da toženec nikoli ni nasprotoval svoji obveznosti plačila, ki je bilo po višini sicer sporno in je tudi svojo zakonsko dolžnost obveščanja tožnika izpolnil, ne omogočajo zaključka o namerni kršitvi avtorske pravice ali kršitvi iz hude malomarnosti. Zato ni pogojev za izrek civilne kazni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0070685
OZ člen 131. ZIZ člen 173, 173/2.
odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje – predpostavke odškodninske odgovornosti – nakup nepremičnine v izvršilnem postopku – združitev upnika in dolžnika v eni osebi
Toženec je kot imetnik terjatve, ki je bila zavarovana z nepremičnino tožnice, izvrševal svojo pravico prek sodnega postopka in zahteval izterjavo terjatve v izvršilnem postopku s poplačilom iz prodaje zastavljene nepremičnine. V ravnanju toženca sodišče prve stopnje ni ugotovilo protipravnosti ne nedopustnosti niti ni ugotovilo, da bi toženec ob pomoči drugih oseb izvršilni postopek izrabil kot sredstvo, s katerim bi tožnico protipravno oškodoval oziroma se na njen račun neupravičeno obogatil.
vložitev izrednega pravnega sredstva – dovoljenost revizije – revizija, ki jo vloži stranka sama – opravljen pravniški državni izpit – postulacijska sposobnost – pomanjkanje postulacijske sposobnosti – odprava pomanjkanja postulacijske sposobnosti – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – zavrženje revizije – pooblaščenci – premoženjski spor – vrednost spornega predmeta
Stranka je revizijo vložila sama, v takšnem primeru sodišče, če stranka najpozneje v njej ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, revizijo zavrže. Določb ZPP ni mogoče razlagati in uporabljati tako, da bi bilo mogoče stranko (s pravnim poukom v odločbi sodišča druge stopnje ali s pozivom v postopku z revizijo) opozoriti na procesno omejitev postulacijske sposobnosti in na njene posledice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0078974
ZZZDR člen 56, 56/2. ZPP člen 156, 274, 274/1. ZOdvT tarifna številka 3102.
sklepčnost tožbe - pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije - posojilna pogodba - pravno poslovno razmerje - solidarna odgovornost zakoncev - obveznost v zvezi s skupnim premoženjem - povrnitev separatnih stroškov - nagrada za narok - preložitev naroka zaradi krivde nasprotne stranke
Podrejeni tožbeni zahtevek je bil v drugi zadevi zavrnjen zaradi nesklepčnosti (ni bilo podane nobene trditvene podlage o njem), zato ne more iti za pravnomočno razsojeno stvar v razmerju med omenjeno pravdo in to pravdo, v kateri je bil uveljavljan sklepčni tožbeni zahtevek.
Pravno poslovno razmerje med pravdnima strankama ustvarja pravice in obveznosti zanju kot stranki tega obligacijskega razmerja. Toženka je dolžna vrniti posojilo tožniku na podlagi sklenjene posojilne pogodbe med njima. Ali so posojena denarna sredstva predstavljala skupno premoženje tožnika in njegove žene ali ne, ni pomembno za to pravdo (glede vprašanja tožnikove aktivne legitimacije).
Posojilo po navedeni posojilni pogodbi je skupen dolg tožencev kot bivših zakoncev, ker je bila obveznost prevzeta v zvezi z njunim skupnim premoženjem, zato sta toženca solidarno dolžna vrniti preostali del posojila
Pritožbeno sodišče je šele 17. 7. 2014 prejelo dopis toženca, v katerem sodišče obvešča, da sedaj stanuje na drugem naslovu. Tako se izkaže, da je sodišče pravilno vročalo sodbo. Toženec ni dokazal svojih trditev, da bi sodišče obvestil o tem prej, kot v dopisu z dne 17. 7. 2014.
ZDR člen 10, 10/1, 52, 54, 118, 118/1. ZOFVI člen 96, 109.
obstoj delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - obstoj delovnega razmerja - zakoniti razlog - dejavnost vzgoje in izobraževanja - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - sodna razveza - odškodnina - strokovni delavec
Tožnica v času sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas, skladno z določbo 96. člena ZOFVI, ni bila strokovni delavec. V tej določbi so opredeljena delovna mesta strokovnih delavcev v dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Med njimi ni določeno delovno mesto prodajalca v šolski okrepčevalnici. Zato tožena stranka ni imela podlage za sklenitev pogodbe o zaposlitvi s tožnica za določen čas na delovnem mestu prodajalke v šolski okrepčevalnici po določbi 109. člena ZOFVI iz razloga predvidenega zmanjšana obsega vpisa učencev v šolo ali zavod, ki se nanaša samo za strokovne delavce. Ker je tožena stranka s tožnico nezakonito sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas oz. to podaljšala z ankesom iz razloga, ki za njeno delovno mesto v zakonu ni bil predviden, je tožničino delovno razmerje iz določenega prešlo v nedoločen čas.
obnova postopka – obnovitveni razlog – nova dejstva in novi dokazi – poslovna sposobnost – odvzem poslovne sposobnosti – krivda za neuveljavljanje novih dejstev in dokazov – pravdna sposobnost stranke
Tožnikova pravdna sposobnost odločilno vpliva na presojo njegove krivde za nenavajanje določenih navedb in nepredlaganje določenih dokazov v prejšnjem rednem postopku. Stranki, ki nima pravdne sposobnosti in v postopku ni pravilno zastopana, ni mogoče očitati opuščene skrbnosti oziroma odgovornosti za nepravočasno navajanje trditev in predlaganje dokazov, kot jo je v obravnavanem primeru ugotovilo sodišče. Ob izvedenskih mnenjih, ki so v spisu, in iz katerih izhaja, da tožnik tedaj ni bil sposoben skrbeti za svoje koristi, ni bil sposoben izražati svoje volje, po ugotovitvah sodišča pa ni bil sposoben niti za zaslišanja (pri čemer iz izvedenskih mnenj izhaja celo, da ni bil sposoben niti za komunikacijo z izvedenci, ki so sicer strokovnjaki), se izkaže, da je sprejeta odločitev, češ da bi v prvem postopku lahko sam pravočasno predlagal vse dokaze glede svoje zaposlitve, nerazumljiva, protislovna in nepravilna.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081862
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. ZPP člen 214, 214/1, 214/2.
delniška družba – odškodninska odgovornost člana uprave – tožba za povrnitev škode zoper člana uprave – nesporna dejstva – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obstoj škode
Stališče o neobstoju škode kot ene od predpostavk odškodninske odgovornosti, temelječe na ugotovitvi, da je korist, ki jo je pridobila tožnica zaradi spremenjene naložbene strukture, nekajkrat višja od višine izplačil po spornih pogodbah, je zmotno. Pri presoji o obstoju odškodninske odgovornosti članov uprave je treba upoštevati stanje stvari v času sprejemanja odločitve. Za obravnavani primer to pomeni, da ugotovitve o višini koristi, ki naj bi jo tožnica pridobila zaradi spremenjene naložbene strukture, same po sebi ne zadostujejo za zaključek o neobstoju škode.
Za presojo, ali sta toženca s sklenitvijo spornih pogodb in z odobritvijo dogovorjenega izplačila ravnala v dobro družbe, so bistvene ugotovitve o predmetu izpolnitve po spornih pogodbah. Šele na podlagi teh ugotovitev bo mogoča presoja, ali je bilo delo, opravljeno na podlagi pogodb, za družbo potrebno in ekonomsko upravičeno.
Glede na to, da je bilo eno izmed vprašanj, ki so ga pravdne stranke obravnavale v vlogah, in o katerem se niso strinjale, vprašanje, ali je bila s spornima pogodbama dogovorjena le izdelava pisnih študij in analiz ali tudi ustno svetovanje, ki naj bi ga opravili zaposleni iz svetovalne družbe, je zaključek sodbe, da med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je prvotoženec potrebne nasvete, mnenja, analize in znanja za odločitve o spremembi tožničine naložbene strukture sprejel na podlagi svetovanja, opravljenega po spornih pogodbah, napačen.
procesne obresti – primeren izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – stroški opomina – notarski zapis – načelo stroge formalne legalitete – trditveno in dokazno breme
Opredelitev v 7. členu notarskega zapisa je glede stroškov preohlapna, da bi lahko upnik na njeni podlagi kot izvršilnem naslovu izterjeval stroške opominov, tako glede obsega terjatve kot tudi njene zapadlosti.
V izvršilnem postopku ni dopustno zahtevati procesnih obresti, torej zamudnih obresti ob obračunanih pogodbenih in zamudnih obresti od vložitve predloga za izvršbo dalje do plačila.
Tožeča stranka ob umiku tožbe ni izpolnila svojega trditvenega in dokaznega bremena o tem, da je umik posledica izpolnitve tožbenega zahtevka. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da ni podlage, da bi bila tožeča stranka oproščena povrnitve pravdnih stroškov toženi stranki.