odločanje sodišča prve stopnje o pritožbi - neprizadetost pravic drugih oseb
V skladu z 2. odstavkom 33. člena ZNP lahko sodišče prve stopnje na podlagi pravočasne pritožbe spremeni prejšnji sklep ali ga razveljavi, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep, ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo. Ker so se drugi udeleženci z razveljavitvijo oziroma spremembo strinjali, ne drži, da pogoji za razveljavitev prvotnega sklepa ne bi bili podani.
vročanje sodnih pisanj - fikcija vročitve - izpodbojna domneva - dejanski naslov poslovanja družbe - podatki sodnega registra
Tožena stranka obstoja kršitve pri vročanju ni uspela dokazati, čeprav je bilo dokazno breme o tem na njej. Če je tožena stranka dejansko poslovala na drugem naslovu, kot je zapisan v sodnem registru, pa ob tem ni naredila spremembe naslova v sodnem registru in če si ni uredila predalčnika, je razlog za to, da sodnega pisanja ni prejela, izključno na njeni strani.
Delavec se pravici do odpravnine ne more odpovedati, saj mu odpravnina predstavlja socialno varnost v času brezposelnosti. Zato je sporazum o izplačilu nižje odpravnine pravdnih strank ničen.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0013124
OZ člen 131, 395, 395/1, 965, 965/1. ZDR člen 184.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - stranski intervenient - sosporništvo - zavarovalnica - pravnomočna sodba
Tožena stranka (tožnikov delodajalec) ima pri stranskem intervenientu (zavarovalnici) zavarovano odgovornost, zato je imel tožnik možnost uveljavljati odškodnino za nastalo škodo bodisi direktno od zavarovalnice v postopku pred sodiščem splošne pristojnosti na podlagi člena 965/1 OZ, kar je tožnik tudi storil, bodisi le od tožene stranke na podlagi določbe 184. člena ZDR. Poleg tega pa je imel tudi možnost, da uveljavlja pripadajočo odškodnino od obeh solidarno. Tožnik je bil na podlagi pravnomočne sodbe v sporu, ki je potekal pred sodiščem splošne pristojnosti med tožnikom in zavarovalnico kot toženo stranko v zvezi z izplačilom odškodnine za isto škodo, kot jo od tožene stranke (svojega delodajalca) uveljavlja v tem individualnem sporu, upravičen do odškodnine za nepremoženjsko škodo v določeni višini.
Sodišče prve stopnje je v tem sporu ugotovilo, da je tožnik upravičen do odškodnine za nepremoženjsko škodo in da mu je bila ta odškodnina skupaj z obrestmi v celoti izplačana v postopku, ki se je vodil pred sodiščem splošne pristojnosti, vendar pa iz izpodbijane sodbe ne izhaja, ali je bila tožniku z dosedaj izplačanimi zneski iz naslova nepremoženjske škode poravnan tako glavnični del kot tudi obrestni del odškodnine, ki jo vtožuje v tem individualnem delovnem sporu, pri čemer se ni opredelilo do tega, od katerega dne dalje je tožnik upravičen do izplačila odmerjene odškodnine oz. od katerega dne dalje je tožena stranka prišla v zamudo z izpolnitvijo obveznosti (od katerega dne dalje torej tečejo zakonske zamudne obresti od odmerjene odškodnine).
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0079433
ZMZPP člen 20. ZM člen 1, 95.
prevzem menične obveznosti – spor z mednarodnim elementom – uporaba slovenskega prava
Za presojo ustreznosti oblike na Dunaju izdane trasirane menice na lastni ukaz, ki jo je toženka sprejela in podpisala (akceptirala) v Mariboru ter s tem postala glavna menična zavezanka, je treba uporabiti slovensko pravo.
solastnina – postopek za delitev stvari v solastnini – nepremičnina – način delitve – fizična delitev – civilna delitev
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da stranki nimata denarja za predelavo hiše v dve samostojni enoti, da tudi ti dve enoti ne bi bili enakovredni ob obstoju solastninskega deleža strank do ½, je preizkušalo, ali katera stranka lahko izplača drugo. Ker tudi to ni možno, ostane le civilna delitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0078978
OZ člen 171, 299, 299/2, 625, 625/3, 963.
zavarovalna pogodba - premoženjsko zavarovanje - subrogacija - – povračilo izplačane zavarovalnine - požar v zavarovanem objektu - delna vezanost na kazensko obsodilno sodbo - ugovor deljene odgovornosti - soprispevek oškodovanca - rok za povračilo izplačanih zavarovalnin - tek zakonskih zamudnih obresti - zamuda dolžnika
Vezanost na obsodilno sodbo ne pomeni, da ni mogoče ugotavljati obstoja deljene odgovornosti oškodovanca oziroma zavarovanca tožeče stranke. Ker je tožena stranka podala ugovor deljene odgovornosti oškodovanca (naročnika del) iz 171. člena OZ, je sodišče prve stopnje ugotavljalo, ali je oškodovanec (naročnik del) prispeval k nastanku škode ter na podlagi ugotovljenih okoliščin naročila in izvedbe del zaključilo, da je toženec v celoti sam prispeval k nastanku škode.
Sodišče prve stopnje je zmotno enačilo zapadlost terjatve in zamudo. Terjatev tožeče stranke na povračilo izplačanih zneskov zavarovalnin je sicer zapadla že v trenutku, ko je prišlo do posameznih izplačil, vendar pa v tistem trenutku še ni nastopila zamuda tožene stranke. Ob upoštevanju, da rok za povračilo izplačanih zavarovalnin ni določen, je treba glede nastopa zamude upoštevati določbo 2. odstavka 299. člena OZ, ki določa, da pride dolžnik v zamudo, ko upnik od njega zahteva, naj izpolni svojo obveznost. V skladu z navedeno določbo je toženec lahko prišel v zamudo šele s trenutkom, ko ga je tožeča stranka pozvala na plačilo izplačanih zavarovalnin.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0070732
OZ člen 179.
pravica do pietete – prekop groba – osebnostne pravice – povrnitev nepremoženjske škode – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – duševne bolečine zaradi okrnitve pravice osebnosti
Prekop groba (ter izkop in prenos posmrtnih ostankov) ne more biti predmet prostega razpolaganja strank.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je prišlo do posega v tožničine osebnostne pravice – v njeno duševno celovitost, katere del je pietetno čustvo svojcev umrlega in se izraža tudi kot spoštovanje do neokrnjenega groba bližnjih svojcev.
Sklicevanje sodišča na določbo 1. odstavka 158. člena ZPP, v skladu s katero mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse stroške, je povsem na mestu. Edino izjemo predstavlja umik tožbe po izpolnitvi zahtevka, za kar pa v konkretnem primeru ne gre. Ker je tožnica predmetno tožbo (očitno) vložila iz previdnosti, je nosila tudi stroškovni riziko njenega morebitnega umika.
O izpolnitvi tožbenega zahtevka je moč govoriti, če nasprotna stranka prostovoljno ravna v skladu z njim (torej s tistim, kar se v njem od nje zahteva). To pa seveda ne velja za primer, ko tožnik zahtevano uresniči mimo (brez volje oziroma sodelovanja) toženca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070709
OZ člen 154, 154/1, 154/2. ZPP člen 4, 254, 254/2. …...........
trditveno in dokazno breme – dejansko stanje – nastanek škodnega dogodka – postavitev novega izvedenca – načelo neposrednosti
Ker tožeči stranki ni uspelo dokazati, da se je škodni primer zgodil, ne more uveljavljati odškodnine za svojo škodo. Pri tem ni pomembno, da je bil tožnik sopotnik. Tudi sopotnik mora dokazati obstoj škodnega dogodka. V tem primeru pa je sodišče z izvedencem ugotovilo, da do trka dveh vozil, kar zatrjuje tožnik, sploh ni prišlo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prepoved škodljivega ravnanja
Tožena stranka je tožnikoma podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožnikoma je očitala, da sta v z nasprotju z načelom lojalnosti do delodajalca preko svojega pooblaščenca z dopisom obvestila poslovne partnerje družbe, da se odpokliče prodaja artiklov, povezanih z njunimi pravicami iz intelektualne lastnine, zaradi česar sta huje kršila pogodbene obveznosti in prepoved škodljivega ravnanja iz določbe 35. člena ZDR. Tožnika v zvezi s spornim dopisom nista prekoračila meje dopustnega ravnanja, ki bi utegnilo kakorkoli škodovati poslovnim interesom tožene stranke, saj tožena stranka tega v sporu ni uspela dokazati. Zato tožena stranka ni imela podlage, da je tožnikoma zaradi očitanega ravnanja izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
Č. Z. je v izjavi z dne 4. 3. 2007 bistveno spremenil opis poteka škodnega dogodka, kot ga je dal v izjavi z dne 23. 10. 2007, tožeča stranka je tudi umaknila dokazni predlog za njegovo zaslišanje, zato so obstajali opravičljivi razlogi, zaradi katerih je prvo sodišče utemeljeno dopustilo, da je tožena stranka po prvem naroku vložila kot nov dokaz izjavo Č. Z. z dne 28. 3. 2007. Iz navedenih razlogov ni vedno mogoče šteti kot nedopustno, če želi stranka počakati z navedbo (rezervnega) argumenta, dokler v postopku ne uvidi, da s primarnim argumentom ni uspela.
sprejem dediščine - odpoved dediščini - zakonska domneva - pravočasnost izjave o odpovedi dediščini - vloga v tujem jeziku - poprava vloge
Po našem pravu velja domneva, da osebe, ki so poklicane k dedovanju, dediščino sprejmejo, vendar pa lahko to domnevo izpodbijejo, med drugim tudi z izjavo o odpovedi dediščini. Izjavo, s katero se dedič odpove dediščini, je treba podati najkasneje do konca zapuščinske obravnave oziroma točneje do konca postopka na prvi stopnji, to pa je tedaj, ko sodišče izda sklep o dedovanju. Ker je dedič izjavo o odpovedi dediščini podal šele v pritožbenem postopku, je prepozna in zato neupoštevna.
ZD člen 128, 175. ZSVarPre-C člen 39, 39/2, 39/4, 40, 40/2.
upnik zapuščinskega postopka – omejitev dedovanja – denarna socialna pomoč – kaducitetna pravica – uveljavitev in začetek uporabe zakona
Zakonodajalec je v ZSVarPre-C uzakonil, da se ne glede na določbe 128. in 129. člena ZD do nove ureditve omejitve dedovanja premoženja zapustnika, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, dedovanje zapustnikovega premoženja omeji do 2/3 prejetih sredstev (in torej ne do celote, kot to izhaja iz določbe 1. odstavka 128. člena ZD), pa še to le, če je zapustnik to pomoč prejemal 12 ali manj mesecev, sicer omejitve dedovanja sploh ni.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0070690
SPZ člen 70. ZPP člen 137, 137/1. ZST-1 člen 31.
delitev solastne stvari – delitev v naravi – nova solastninska skupnost – vročanje pisanj – pooblaščenci – sodna določitev vrednosti predmeta postopka
Z izpodbijani sklepom sodišče solastninske skupnosti ni razdelilo, temveč jo je preoblikovalo takó, da je na posameznih nepremičninah določilo novo solastniško sestavo in novo razmerje idealnih deležev. Takšen način delitve pa ne ustreza nobenemu izmed zakonsko taksativno določenih načinov iz 70. člena SPZ. Sodna praksa ga dopušča zgolj v primeru, ko udeleženci s takšnim preoblikovanjem solastniške skupnosti soglašajo. Tega pa v obravnavani zadevi ni mogoče ugotoviti.
pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve – ureditvena (regulacijska) začasna odredba – nastanek težko nadomestljive škode – začasna odredba o ureditvi razmerij med solastniki – prepoved nadaljevanja gradbenih del
Izdana začasna odredba je v bistvenem delu identična tožbenemu zahtevku in terjatve ne zavaruje, pač pa razmerja med pravdnima strankama začasno ureja (regulira), ko tožencu prepoveduje vsaka nadaljnja gradbena dela.
Tožeča stranka ob umiku tožbe ni izpolnila svojega trditvenega in dokaznega bremena o tem, da je umik posledica izpolnitve tožbenega zahtevka. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da ni podlage, da bi bila tožeča stranka oproščena povrnitve pravdnih stroškov toženi stranki.
SPZ člen 48. ZTLR člen 21, 24, 25, 26, 28, 28/4, 28/5.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – solastnina – vlaganja v nepremičnino – povečanje solastninskega deleža – dogovor o stvarnopravnih učinkih – nova stvar – izgradnja nove stvari – adaptacija podstrešja – priposestovanje – nedobroverna posest – verzijski zahtevek – povrnitev vlaganj v nepremičnino
Adaptacije ali obnove že obstoječega masardnega dela v stanovanje, ne pomenijo izgradnje nove stvari. Za novo stvar ne gre, če se z gradnjo spremeni razporeditev prostorov, ali se izboljšajo bivalne razmere, hiša pa ohranja prvotni pomen.
Od priče ni mogoče pričakovati, da bo na dan, ko je vabljena na zaslišanje, preložila prav vse svoje službene obveznosti. Priča je ravnala skrbno, preverila je koliko časa ima Okrajno sodišče v Škofji Loki predvidenega za obravnavo, na katero je bila vabljena; utemeljeno je pričakovala, da bo imela dovolj časa, da se po zaključku naroka v Škofji Loki udeleži naroka v obravnavani zadevi. Ko se njena pričakovanja niso uresničila, je o zamudi še pravočasno obvestila sodišče prve stopnje. Višje sodišče ocenjuje, da v tem primeru pogoji za kaznovanje priče niso bili izpolnjeni.