OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070709
OZ člen 154, 154/1, 154/2. ZPP člen 4, 254, 254/2. …...........
trditveno in dokazno breme – dejansko stanje – nastanek škodnega dogodka – postavitev novega izvedenca – načelo neposrednosti
Ker tožeči stranki ni uspelo dokazati, da se je škodni primer zgodil, ne more uveljavljati odškodnine za svojo škodo. Pri tem ni pomembno, da je bil tožnik sopotnik. Tudi sopotnik mora dokazati obstoj škodnega dogodka. V tem primeru pa je sodišče z izvedencem ugotovilo, da do trka dveh vozil, kar zatrjuje tožnik, sploh ni prišlo.
solastnina – postopek za delitev stvari v solastnini – nepremičnina – način delitve – fizična delitev – civilna delitev
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da stranki nimata denarja za predelavo hiše v dve samostojni enoti, da tudi ti dve enoti ne bi bili enakovredni ob obstoju solastninskega deleža strank do ½, je preizkušalo, ali katera stranka lahko izplača drugo. Ker tudi to ni možno, ostane le civilna delitev.
sprejem dediščine - odpoved dediščini - zakonska domneva - pravočasnost izjave o odpovedi dediščini - vloga v tujem jeziku - poprava vloge
Po našem pravu velja domneva, da osebe, ki so poklicane k dedovanju, dediščino sprejmejo, vendar pa lahko to domnevo izpodbijejo, med drugim tudi z izjavo o odpovedi dediščini. Izjavo, s katero se dedič odpove dediščini, je treba podati najkasneje do konca zapuščinske obravnave oziroma točneje do konca postopka na prvi stopnji, to pa je tedaj, ko sodišče izda sklep o dedovanju. Ker je dedič izjavo o odpovedi dediščini podal šele v pritožbenem postopku, je prepozna in zato neupoštevna.
U. je kot domnevni povzročitelj škode in zavarovanec tožene stranke (upravičeno) zainteresiran za izid predmetne pravde, saj se bo za toženko negativen izid tako ali drugače odrazil na pogodbeno (zavarovalno) razmerje, ki obstaja med njima. Skratka vplival bo (takoj ali pa v prihodnosti) na njegov pogodbeno-pravni položaj, pa čeprav „zgolj“ v smislu slabših pogodbenih pogojev.
ZASP člen 159, 168. OZ člen 247, 247/3, 299, 299/2.
avtorski honorar – dolžnost uporabnikov do obveščanja – avtorsko varovana dela – obveznost posredovanja podatkov o honorarjih izvajalcev – nadomestilo za uporabo avtorskih del – veljavnost pravilnika – civilna kazen – namerna kršitev – kršitev iz hude malomarnosti – pogodbena kazen – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Ugotovljena dejstva v zvezi z uporabo glasbenih del, zlasti dejstvo, da toženec nikoli ni nasprotoval svoji obveznosti plačila, ki je bilo po višini sicer sporno in je tudi svojo zakonsko dolžnost obveščanja tožnika izpolnil, ne omogočajo zaključka o namerni kršitvi avtorske pravice ali kršitvi iz hude malomarnosti. Zato ni pogojev za izrek civilne kazni.
OZ člen 186, 186/1, 186/4, 393, 393/3, 395, 406, 943, 965.
zavarovanje odgovornosti - škoda, ki jo povzroči konj
Vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Oškodovanca bi po navedenem določilu celotno škodo lahko uveljavljala direktno od enega izmed solidarno odgovornih dolžnikov. Ker ima ta sklenjeno zavarovanje pred odgovornostjo pri drugotoženi stranki, je nedvomno zavarovalnica odgovorna za poravnavo nastale škode v enakem obsegu kot njen zavarovanec, torej za celotno nastalo škodo, čeprav za to odgovarja njen zavarovanec solidarno z ostalimi povzročitelji in čeprav so za škodo odgovorni tudi ostali udeleženci ježe, vendar pa ni mogoče ugotoviti kolikšen delež je prispeval k nastanku škode kateri od jezdecev.
Ker morata biti oba zakonska pogoja izpolnjena kumulativno, ob manjkajočem prvem pogoju (obstoj odločbe domačega sodišča) ni treba odgovarjati na pritožbene navedbe, ki izpodbijajo odločitev sodišča prve stopnje glede nedokazanega (tudi) drugega zakonskega pogoja (verjetnost nevarnosti, da bo sicer terjatev onemogočena ali precej otežena).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070726
ZASP člen 147, 147/1. OZ člen 299, 299/2.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – avtorsko zaščitena glasbena dela – trditveno in dokazno breme – plačilo avtorskega honorarja – plačilo DDV – tek zakonskih zamudnih obresti
Ceno, ki jo je upravičena zaračunati tožeča stranka za uporabo avtorskih del, ki jih varuje, določa tarifa, vsebovana v Pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del. Ta pa ne predpisuje obveznosti plačila DDV.
ZIZ člen 272. ZPP člen 286. OZ člen 132, 178, 183.
regulacijska začasna odredba – odstranitev objave – obstoj terjatve – verjetnost škode – okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe – vzročna zveza
Za zahtevek za preprečitev ali odpravo nastanka škode je stopnja verjetnosti terjatve, katero je izkazala tožeča stranka s citiranimi sporočili, dovolj. Iz vsebine sporočil izhaja, da so pošiljatelji prejeli obvestila o tožeči stranki in da sprašujejo tožnika o tem oz. odpovedujejo naročila.
Sodišče pri odločanju o ugovoru upošteva gradivo v spisu, ki ga je imelo pri izdaji začasne odredbe in nato mora odgovoriti na ugovor. Pri tem lahko pri odločanju o ugovoru upošteva tudi navedbe iz odgovora na ugovor, če ne pomenijo spremembe tožbe oziroma druge dejanske in pravne podlage. Tako presoja le tisto podlago, ki jo je tožeča stranka podala v predlogu za izdajo začasne odredbe za zavarovanje terjatve tožeče stranke, ki mora izhajati iz tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078935
OZ člen 9, 131, 131/1.
izpolnitev pogodbenih obveznosti - zahtevek za plačilo odškodnine za škodo - protipravno ravnanje - kršitev pogodbene obveznosti - izvedba in sanacija estriha
Zahtevek za ponovno izvedbo cementnega estriha v zadevi P 582/2006-I je bil po svoji naravi zahtevek za izpolnitev pogodbenih obveznosti oziroma za odpravo napak, v obravnavani zadevi pa je tožnik uveljavljal zahtevek za plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi mu jo povzročila toženka (zahtevka sta imela različno dejansko in pravno podlago).
oprostitev plačila sodne takse – ustavna odločba – socialna pomoč
Ker je pred odločanjem o pritožbi ustavno sodišče ugotovilo, da je prvi odstavek v zvezi z tretjim in drugim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah v neskladju z ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko ne prejema denarne socialne pomoči, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, je bilo treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in vrniti zadevo v ponovno odločanje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prepoved škodljivega ravnanja
Tožena stranka je tožnikoma podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Tožnikoma je očitala, da sta v z nasprotju z načelom lojalnosti do delodajalca preko svojega pooblaščenca z dopisom obvestila poslovne partnerje družbe, da se odpokliče prodaja artiklov, povezanih z njunimi pravicami iz intelektualne lastnine, zaradi česar sta huje kršila pogodbene obveznosti in prepoved škodljivega ravnanja iz določbe 35. člena ZDR. Tožnika v zvezi s spornim dopisom nista prekoračila meje dopustnega ravnanja, ki bi utegnilo kakorkoli škodovati poslovnim interesom tožene stranke, saj tožena stranka tega v sporu ni uspela dokazati. Zato tožena stranka ni imela podlage, da je tožnikoma zaradi očitanega ravnanja izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081862
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. ZPP člen 214, 214/1, 214/2.
delniška družba – odškodninska odgovornost člana uprave – tožba za povrnitev škode zoper člana uprave – nesporna dejstva – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obstoj škode
Stališče o neobstoju škode kot ene od predpostavk odškodninske odgovornosti, temelječe na ugotovitvi, da je korist, ki jo je pridobila tožnica zaradi spremenjene naložbene strukture, nekajkrat višja od višine izplačil po spornih pogodbah, je zmotno. Pri presoji o obstoju odškodninske odgovornosti članov uprave je treba upoštevati stanje stvari v času sprejemanja odločitve. Za obravnavani primer to pomeni, da ugotovitve o višini koristi, ki naj bi jo tožnica pridobila zaradi spremenjene naložbene strukture, same po sebi ne zadostujejo za zaključek o neobstoju škode.
Za presojo, ali sta toženca s sklenitvijo spornih pogodb in z odobritvijo dogovorjenega izplačila ravnala v dobro družbe, so bistvene ugotovitve o predmetu izpolnitve po spornih pogodbah. Šele na podlagi teh ugotovitev bo mogoča presoja, ali je bilo delo, opravljeno na podlagi pogodb, za družbo potrebno in ekonomsko upravičeno.
Glede na to, da je bilo eno izmed vprašanj, ki so ga pravdne stranke obravnavale v vlogah, in o katerem se niso strinjale, vprašanje, ali je bila s spornima pogodbama dogovorjena le izdelava pisnih študij in analiz ali tudi ustno svetovanje, ki naj bi ga opravili zaposleni iz svetovalne družbe, je zaključek sodbe, da med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je prvotoženec potrebne nasvete, mnenja, analize in znanja za odločitve o spremembi tožničine naložbene strukture sprejel na podlagi svetovanja, opravljenega po spornih pogodbah, napačen.
odpust dolžnikovih obveznosti - postopek osebnega stečaja - ovire za odpust obveznosti - neodplačno razpolaganje s premoženjem - ustavitev postopka odpusta obveznosti - onemogočanje poplačila upnikov - zaprtje računa in odprtje novega
Če je dolžnik razpolagal na način, da premoženje ne bi bilo dosegljivo upnikom, to še ne pomeni, da je s premoženjem razpolagal neodplačno ali za neznatno plačilo, kar predstavlja oviro za odpust obveznosti.
najemna pogodba – poslovni prostor – najem za določen čas – vračilo vlaganj najemodajalca – sporazumna razveza pogodbe – sprememba tožbe
S tem, ko sta se stranki dogovorili za prenehanje najemne pogodbe, sta se dogovorili o prenehanju terjatve najemnin, ne pa tudi terjatve, ki je posledica prenehanja – vračilo vlaganj.
OZ člen 184, 184/1. ZPP člen 154, 154/1, 181, 181/2.
smrt stranke med postopkom - terjatev iz naslova nepremoženjske škode - nepodedljive pravice - podedljivost procesnopravnega položaja - stroški postopka - ugotovitvena tožba - naknadna neutemeljenost zahtevka - načelo uspeha
Zahtevek za plačilo odškodnine iz naslova nepremoženjske škode je s smrtjo oškodovanca (prvotnega tožnika), torej brez njegove krivde in šele naknadno, pa vendarle postal neutemeljen.
V zvezi s pritožbeno grajo, da izpodbijana prvostopna odločitev, po kateri je tožnica dolžna toženki plačati visoke pravdne stroške, ni pravična, saj toženko celo nagradi, da oškodovancu (za časa življenja) ni plačala pripadajoče odškodnine, se sodišče druge stopnje strinja, da je taka odločitev, čeprav materialnopravno pravilna in v skladu z uveljavljeno sodno prakso, za dediče stroga in v določenih primerih (npr. kadar tožena stranka zavlačuje s postopkom, se neutemeljeno opira očitno utemeljenemu zahtevku iz naslova nepremoženjske škode, tožnik pa je slabega zdravstvenega stanja) lahko tudi nepravična. Vendar po presoji sodišča druge stopnje v obravnavani zadevi ne gre za tak primer.
začetek stečajnega postopka - imenovanje stečajnega upravitelja - pritožba zoper sklep o imenovanju stečajnega upravitelja - dvojna družba
Stečajni dolžnik je res vpisan v sodni register kot dvojna družba, torej kot komanditna družba, v kateri je edini komplementar družba z omejeno odgovornostjo, pri kateri ni osebno odgovornih družbenikov. Ne glede na navedbe pritožbe pa gre za samostojen pravni subjekt, ki samostojno nastopa na trgu, gre za osebo z lastno pravno subjektiviteto. V skladu z ZFPPIPP, ki je matični zakon za stečajne postopke nad gospodarskimi družbami, ni mogoče voditi le enega stečajnega postopka nad obema družbama, kaj šele, da bi v stečajni postopek nad komanditno družbo vključili še drugo komanditno družbo. Nad vsakim pravnim subjektom se začne samostojen stečajni postopek.
Pritožba stečajnega dolžnika je uperjena tudi zoper imenovanje stečajnega upravitelja. Zoper to odločitev sodišča prve stopnje stečajni dolžnik sploh nima pritožbe. Stečajnega dolžnika pa se ne tiče dejstvo, kdo od upraviteljev bo vodil stečajni postopek.
pravda po izvršbi - bianco menica - solidarno poroštvo - zahtevek za plačilo - zapadlost terjatve - trajanje poroštva
Vsebina poroštva je prav v tem, da je porok dolžan izpolniti zapadlo dolžnikovo obveznost, če ta tega ne stori (1012. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Pred zapadlostjo (30. 4. 2012) tožeča stranka ni mogla zahtevati plačila ne od dolžnika, ne od poroka.