CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STVARNO PRAVO
VSL0079437
ZGD-1 člen 6, 7. ZPP člen 80, 81, 154, 154/2, 339, 339/1. SPZ člen 100.
obveznosti samostojnega podjetnika – izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra – nadaljevanje postopka proti fizični osebi – sposobnost biti stranka
Sodišče prve stopnje je v glavo sodbe zapisalo kot toženo stranko fizično osebo, ker je med postopkom ugotovilo, da je bil s.p. izbrisan. To je storilo po uradni dolžnosti. Kljub temu, da je to ugotavljalo po nepotrebnem, ni zagrešilo očitane relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP in 81. člena ZPP. Tudi če tega ne bi spremenilo, pa bi res bil vmes samostojni podjetnik prenehal, bi tudi v izvršilnem postopku bila zavezanec fizična oseba, ki pa je označena v tožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079480
ZPP člen 8.
odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje – pravno vprašanje – dejansko vprašanje – dokaz z izvedencem
Vprašanje, ali bi država morala izvesti določene ukrepe po določeni normativni ureditvi, je pravno vprašanje, na katerega odgovori sodišče, ne pa dejansko vprašanje, za pomoč rešitve katerega se lahko sodišče posluži dokaza z izvedencem.
znižanje preživnine – vstop v šolo – način odplačevanja kredita – spremenjene okoliščine – uravnotežena sprememba – neprerekana dejstva – trditveno in dokazno breme – nova dejstva in dokazi v pritožbi
Sleherna sprememba pri načinu odplačevanja skupnega kredita preživninskih zavezancev ne more predstavljati bistvene spremembe, ki bi skladno s 132. členom ZZZDR terjala spremembo določene preživnine.
OZ člen 341, 364, 364/2. Uredba o zatočišču za živali prosto živečih vrst člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/1-3, 9, 9/2, 15, 15/3, 15/4, 20, 20/2. Uredbe o ravnanju in načinih varstva pri trgovini z živalmi in rastlinami člen 30, 30/6.
stroški prevoza in izvajanja nalog zatočišča – prosto živeče živali – finančna konstrukcija oskrbe – trajanje začasne oskrbi živali – pripoznava dolga – omejen obseg
Drugi odstavek 20. člena Uredbe o zatočišču za živali prosto živečih vrst je potrebno razlagati tako da, ko stroške prevoza in izvajanja nalog zatočišča krije fizična ali pravna oseba (kršitelj), ki so ji bile živali na podlagi veljavnih predpisov zasežene ali zaplenjene, izterja te stroške tožena stranka sama od kršitelja. Enako velja glede uporabe šestega odstavka 30. člena Uredbe o ravnanju in načinih varstva pri trgovini z živalmi in rastlinami. Določila obeh Uredb tako zavezujejo toženo stranko kot tisto, ki je dolžna skrbeti za najdene bolne in tudi v skladu s predpisi zasežene živali.
Tudi, če bi plačilo pomenilo pripoznavo dolga, to ne bi ustvarilo samostojnega pravnega naslova iztoževanemu plačilu (pravni naslov je toženkina pogodbena obveznost za plačilo izvajanja dejavnosti zatočišča s strani tožeče stranke). Institut pripoznave dolga ima namreč le omejen doseg, ki je zlasti povezan z zastaranjem.
deljena odgovornost – soprispevek oškodovanca – neskrbno ravnanje otroka kot oškodovanca – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – dnevna odškodnina – splošni pogoji za nezgodno zavarovanje – zastaranje odškodninske terjatve
Devetletni tožnik je v času, ko je bil v varstvu vzgojno varstvene ustanove, naredil preval na premičnem golu in se zaradi padca gola pri tem poškodoval. Njegovo dejanje je bilo storjeno brez potrebe ali razumnega razloga, zgolj zaradi igre oz. razvijanja lastnih sposobnosti, kar otroci njegove starosti redno in na enak način počnejo. Pri presoji (ne)skrbnosti in (ne)premišljenosti ravnanja je treba upoštevati tožnikovo starost, zato ni pravilen sklep, da je prispeval k nastanku škode.
OZ člen 131, 179. ZOZP člen 20a. ZPP člen 154, 154/2.
odškodninska odgovornost – pravična denarna odškodnina – povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi skaženosti – skaženost – šepanje – strah – premoženjska škoda – izgubljeni zaslužek – zamuda zavarovalnice – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – pravdni stroški – stroški izvedencev
Stališče sodišča prve stopnje, da oškodovancu pripada odškodnina le za tisto spremembo zunanjosti, ki je konstantna, je napačno. Čeprav tožnik šepa le takrat, kadar se mu poškodovana noga razboli (kar pa je pogosto), mu za duševne bolečine, ki jih zaradi tega prestaja, pripada odškodnina.
Tožnik odškodnino terja od zavarovalnice, pri kateri je imel povzročitelj prometne nezgode zavarovano avtomobilsko odgovornosti. ZOZP v 20.a členu določa, da zavarovalnica pride v zamudo (šele) po preteku treh mesecev od dne, ko je oškodovanec vložil odškodninski zahtevek.
pritožbeni razlogi – preizkus izpodbijane sodbe v okviru pritožbenih razlogov
Pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Pritožbene trditve in obširna razlaga o tem kako, kdaj in kje je do škodnega dogodka prišlo, kot tudi o vzročni zvezi med škodnim dogodkom in škodo ter o protipravnem ravnanju, ne predstavljajo pritožbenih razlogov, zato pritožbeno sodišče nanje ne more odgovoriti.
ZPP člen 285, 286, 286a, 481, 481/1, 481/1-2 488. OZ člen 274, 274/1, 275, 434.
gospodarski spor – spor s podjetnikom posameznikom – odločitev brez naroka – iuria novit curia – odprto sojenje – prevzem izpolnitve – prevzem dolga – cesija – zakonita cesija – cessio legis – subrogacija
Ker ni dvoma, da se sporno razmerje nanaša na toženčevo podjetniško dejavnost, je ugovor, da ne gre za gospodarski spor, neutemeljen, […] odločitev brez razpisa in izvedbe naroka pa možna.
Možno sicer je, da stranka povsem spremeni svoje dejanske navedbe, vendar je k temu sodišče niti v odprtem sojenju ni dolžno spodbujati.
Kljub temu, da ob izpolnitvi tujega dolga ni bilo posebnega dogovora o prehodu pravic na izpolnitelja, je prišlo do subrogacije po samem zakonu (cessio legis).
trditveno in dokazno breme – verodostojna listina – dobropis
Dobropis, na katerega se sklicuje tožeča stranka, ni vrednostni papir, ampak le indic obstoja nekega dolga. V kolikor je dolg sporen, mora tisti, ki ga zatrjuje, njegov obstoj dokazati. Domnevna pripoznava dobropisa s strani tožene stranke, na katerega se sklicuje tožeča stranka, po materialnem pravu ni samostojen vir obveznosti, pred katerim se tožena stranka ne bi mogla ubraniti ali da zaradi njegovega obstoja tožeči stranki ne bi bilo potrebno utemeljiti svojega zahtevka.
stranke zapuščinskega postopka – upnik zapustnika – terjatev zapustnikovega upnika
Stališče pritožnika, češ da bi ga moralo zapuščinsko sodišče kot upnika vabiti na obravnave in v sklepu o dedovanju odločiti o njegovi terjatvi do zapustnika (zapuščine), je zmotno. Pritožnik kot upnik namreč ni stranka predmetnega zapuščinskega postopka. Za stranke zapuščinskega postopka se skladno s 175. členom ZD štejejo dediči, volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (oziroma svoje pravice opirajo izključno na dednopravno podlago). Upniki (torej tisti, ki zatrjujejo obstoj terjatve/obligacijske pravice v razmerju do zapustnika/zapuščine) pa imajo v zapuščinskem postopku položaj stranke le, če so na podlagi 143. člena ZD zahtevali ločitev zapuščine od premoženja dedičev.
Terjatve zapustnikovih upnikov se ugotavljajo v pravdnem in ne v zapuščinskem postopku. Zapuščinsko sodišče zato ni bilo dolžno pozivati dedičevega začasnega skrbnika, da se izjavi o prijavljeni terjatvi pritožnika. Ta bo imel možnost svojo terjatev, v kolikor je dedič ne bo priznal, nasproti slednjemu uveljavljati v pravdnem postopku.
Pritožba zmotno meni, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati ali je tožena stranka kaj dolgovala izvajalcu del v trenutku, ko so zapadle terjatve tožeče stranke do izvajalca in so bile predmet neposrednega zahtevka, pri čemer spregleda, da so predmet neposrednega zahtevka postale šele z vložitvijo tožbe in zgolj ta časovni moment je za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka odločilen, ne pa časovni moment ob pritožbeno nesporno ugotovljenem preplačilu že ob izdaji 11. začasne situacije. S tem, ko je tožena stranka plačala vse, kar je dolgovala P. d.d., postane materialno pravno nepomembno, če so še neporavnane obveznosti podjemnikov do sodelavcev iz podizvajalskih pogodb, pritožba pa sploh ne pove, kdaj je tožeča stranka uveljavljala neposredni zahtevek po 631.členu OZ do tožene stranke.
ugovor sočasne izpolnitve – zavarovanje za odpravo napak – zadržanje sredstev – zapadlost terjatve – ugovor pobotanja
Tožena stranka je utemeljeno uveljavljala nezapadlost vtoževane terjatve in uveljavljala pogodbeno dogovorjeno sočasno izpolnitev obeh pogodbenih strank – tožeče stranke na izstavitev bančne kontragarancije za odpravo napak v garancijski dobi, tožene stranke pa na plačilo zadržanih 5 % obračunske vrednosti del. Že iz obveznosti obeh pogodbenih strank izhaja neutemeljen očitek, da bi tožena stranka svojo terjatev lahko uveljavljala le s pobotnim ugovorom, saj se pobotajo lahko le istovrstne obveznosti, za kar v obravnavanem primeru ne gre (terjatev tožeče stranke je denarna, terjatev tožene stranke pa nedenarna). Ker tožena stranka v predmetnem postopku lahko uveljavlja ugovor sočasne izpolnitve, je zmotno stališče, da bi tožena stranka svojo terjatev na izročitev bančne kontragarancije lahko uveljavljala le s samostojno oziroma nasprotno tožbo. Tožena stranka v tem postopku ne uveljavlja izročitve kontragarancije, pač pa ugovor nezapadlosti terjatve tožeče stranke zaradi dogovorjene sočasnosti izpolnitve obeh pogodbenih strank.
statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika – dohodek iz dejavnosti – davek na skrite rezerve
Osebe, ki se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo, so načeloma gospodarske družbe – pravne osebe, katerih dobiček je obdavčen z Zakonom od davkov od dohodkov pravnih oseb. Navedena ureditev pa ni relevantna za obdavčitev pri materialno statusnem preoblikovanju samostojnega podjetnika, saj je samostojni podjetnik zgolj pravnoorganizacijska oblika, v kateri se posamezna fizična oseba ukvarja s pridobitno dejavnostjo in nima statusa pravne osebe.
Statusna oblika, v kateri nek subjekt posluje, na obstoj davčne obveznosti iz dodane vrednosti v konkretnem primeru ne vpliva.
Pravnomočna sodba, na podlagi katerih so tožniki toženkam plačali pravdne stroške, je bila v revizijskem postopku razveljavljena, zato je odpadla pravna podlaga za izvedeno plačilo.
odmena zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja – pravna narava nadomestila po členu 72 ZDen – višina odškodnine – najemnina – dokaz z izvedencem – zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – nečiste denarne terjatve
Ker predmet postopka določitve odškodnine po 2. odstavku 72. člena ZDen ni povrnitev dejansko dosežene koristi, ki jo z upravljanjem nepremičnin dosega zavezanka za plačilo, tudi ni bistven njen ugovor, da kasneje sprejeti prostorski akti ne dopuščajo rabe za namen, kot ga zatrjujejo upravičenci in ga stanje nepremičnin omogoča.
Paulijanska tožba je oblikovalna in ne ugotovitvena, učinek izpodbitemu poslu pa se lahko odvzame le toliko, kolikor je treba za izpolnitev upnikove terjatve.
spor majhne vrednosti – sporno dejansko stanje – zahteva za izvedbo naroka – pomanjkanje pisnih dokazov – obligatoren razpis naroka – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če o spornem dejanskem stanju ni mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, za razpis naroka za glavno obravnavo izrecna zahteva pravdne stranke ni (več) potrebna. Sodišče ga namreč mora razpisati.
oprostitev plačila sodnih taks - pogoji za upravičenost do denarne socialne pomoči
Glede na to, da tožena stranka prejema dve pokojnini v skupnem znesku 456,47 EUR, zmore zase zagotoviti minimalni dohodek in zato ne bi bila upravičena do denarne socialne pomoči.