ZDR člen 6.a, 36, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 197.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu - diskriminacija - trpinčenje na delovnem mestu - poslovna skrivnost
Ker tožena stranka tožnici ni že v vabilu oziroma obdolžitvi očitala, da ima njeno ravnanje znake kaznivega dejanja po 197. členu KZ-1, ampak šele v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je s tem tožnici onemogočila obrambo, saj se tožnica ni mogla uspešno braniti proti takšnemu očitku. Zato je odpoved nezakonita v delu, ki se nanaša na odpovedni razlog iz 1. alinee prvega odstavka 111. člena ZDR.
Tožnika sta kritičnega dne v popoldanskem času vstopila v prostore tajništva ter odprla omaro, ki je zaklenjena in v kateri so personalne mape ter vstavljala v personalne mape anekse pogodb o zaposlitvi. S svojim ravnanjem sta kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012840
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - protipravno ravnanje
Tožnik je pri vzvratni hoji stopil na spodnjo stopnico in padel ter se poškodoval. Delovanje stroja ni vplivalo na nastanek škodnega dogodka. Ta v trenutku škodnega dogodka ni deloval. Stopnica, na katero je tožnik stopil, ni nevarna stvar, saj je bila ustrezno protizdrsno izdelana in ne bi bila drseča niti, če bi bila mokra. Tožnik je izpolnjeval zdravstvene pogoje za opravljanje dela in je nosil ustrezno zaščitno opremo, bil je seznanjen z ukrepi za varno opravljanje dela. Zato tožnikovemu delodajalcu ni mogoče očitati protipravnega ravnanja in s tem ne krivdne odškodninske odgovornosti za obravnavano nezgodo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081362
OZ člen 190, 190/3, 193. ZPP člen 7, 180.
neupravičena pridobitev – obseg vrnitve – odstop od pogodbe – razvezni pogoj – pogodbeno priznan popust – razpravno načelo – presojanje zahtevka v okviru trditvene podlage
Zaradi toženkinega odstopa od pogodbe je podlaga za toženkino upravičenje do (prvotno priznanega ) 30 % -nega popusta odpadla. To pa pomeni, da se je izpolnil razvezni pogoj za priznanje popusta, vsled česar bi bila tožena stranka dolžna vrniti ves priznani popust, če s splošnimi pogoji poslovanja tožeče stranke, kot sama zatrjuje, ni bila seznanjena in zanjo ne veljajo.
Sodišče preizkuša pravno podlago le v okviru v tožbi zatrjevanih in v tem obsegu ugotovljenih dejstev. Tožeča stranka je tožbeno zatrjevala neupravičeno pridobitev. Le v tem obsegu je zato sodišče – tudi v skladu z razpravnim načelom izvajalo dokaze in sprejelo dejansko in pravno presojo.
ZPP člen 122, 123, 123/3, 124, 124/2, 126, 188, 249. ZNP člen 23.
ureditev meje – umik predloga – zapisnik o glavni obravnavi – javna listina
Iz zapisnika ni razvidno, da bi predlagatelj imel kakršnikoli ugovor zoper vsebino zapisnika (2. odstavek 124. člena ZPP), zato velja domneva, da je, kar je v njem zapisano, resnično.
Kršitev 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP (natančneje kršitev pravice do izjave) je med drugim podana, če sodišče sodbo opre na dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala in se posledično do njih tudi nobena ni opredelila.
Tožena stranka je dne 2. 9. 2014 v celoti umaknila pritožbo in zato je pritožbeno sodišče, ki je umik pritožbe vzelo v vednost, v skladu z določbo drugega odstavka 334. člena ZPP, odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.
ZIZ člen 40, 40/4. ZPP člen 132, 132/1. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih člen 27, 27/2.
odsotnost izvršilnih sredstev - vpogled v uradni register TRR - zavrženje predloga za izvršbo - vročitev sodnega pisanja v elektronski predal - elektronska vročilnica
ZIZ (četrti odstavek 40. člena) sodišču nalaga, da pred izdajo sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o podatkih v elektronsko dosegljivih evidencah. Takšno z zakonom predpisano ravnanje je razumljivo, saj je cilj izvršilnega postopka poplačilo upnika. Tega cilja pa ni mogoče doseči, če dolžnik nima predmetov izvršbe (stvari premoženjskih oziroma materialnih pravic), na katerih bi se izvršba opravila in bi se upnik poplačal, ter dovolitev izvršbe in vodenje postopka ni smiselno.
Sodišče prve stopnje je v izreku odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku izplačati regres za letni dopust v bruto in v neto znesku. Dajatve se izplačajo na dan, ko bo tožena stranka izvršila plačilo. Zato mora sodišče odločiti glede izplačila regresa le v bruto znesku z obračunom ustreznih dajatev in izplačilom neto zneska, ker je neto znesek lahko ob izplačilu drugačen kot na dan odločanja sodišča.
ZPP člen 142, 142/4, 155. ZOdvT tarif. št. 3100, 3410.
vročitev s fikcijo - prepozen ugovor - izpraznitveni nalog - potrebni stroški postopka - nagrada za postopek po tarif. št. 3410
Po določbi 4. odstavka 142. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se pošiljka šteje za vročeno, ko izteče 15 dnevni rok za dvig pošiljke na pošti in ne šele, ko pošta dejansko pusti pisanje v predalčniku.
V predmetni zadevi je z iztekom roka za ugovor izpraznitveni nalog postal pravnomočen in ni bilo pogojev za nadaljevanje postopka v pravdi. Ker se po 155. členu ZPP povrnejo le za postopek potrebni stroški, tožeča stranka ni upravičena do nagrade po tar. št. 3100, temveč le do nagrade za postopek po tar. št. 3410, ki pa ji je bila že pravnomočno priznana in o njej ni mogoče še enkrat odločati.
preostala delovna zmožnost - invalidnost - invalidska pokojnina - pogoji za pridobitev pravice do invalidske pokojnine
Pri tožniku je delovna zmožnost zmanjšana za več kot 50 %, zato je sodišče prve stopnje tožnika pravilno skladno z določbo 2. alinee 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1 razvrstilo v II. kategorijo invalidnosti.
Tožnik je zmožen za drugo delo s skrajšanim delovnim časom in ga za drugo delo ni potrebno usposobiti. Le pod pogojem, da tožnik za drugo delo ne bi bil zmožen brez predhodne poklicne rehabilitacije, bi v tožnikovem primeru, ker je ob nastanku invalidnosti star nad 50 let in mu zato glede na določbo 81. člena ZPIZ-1 rehabilitacija ni zagotovljena, prišla v poštev invalidska pokojnina.
Če bo obnova postopka, končanega z odločbo tožene stranke, dovoljena, in odločba o odmeri starostne pokojnine tožnice razveljavljena, bo dopustno ponovno odločati o odmeri starostne pokojnine z upoštevanjem potrdila družbe o premalo izplačanih plačah, saj to sedaj, zaradi instituta pravnomočnosti, ni mogoče.
Tožnik je bil z izplačilom zneskov dodatka k tuji pokojnini, do katere ni imel pravice, obogaten, toženec pa prikrajšan. Obveznost vrnitve oz. nadomestitve vrednosti nastane tudi, če nekdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila, ali je pozneje odpadla. Zato je tožnik dolžan vrniti neopravičeno prejete zneske dodatka k pokojnini, ne glede na to, da je dodatek k pokojnini prejemal v dobri veri. Zavarovanec pridobi pravico do dodatka k pokojnini v določeni višini in pravico do njenega izplačevanja ob izpolnjenih zakonsko določenih pogojih. Ti pogoji morajo biti izpolnjeni ves čas oz. ob vsakokratnem mesečnem izplačilu. Če zavarovanec pogojev za izplačevanje dodatka v določeni višini ne izpolnjuje ali se le-ti spremenijo, zakon izplačevanja določene dajatve ne dopušča več, oz. zavarovanec do dajatve v polni višini oz. v prvotno priznanem znesku ni upravičen. Tudi 4. člen ZZSV določa, da je upravičenec v 8 dneh po prejemu dolžan zavodu povrniti znesek pokojnine, ki mu jo za navedeni mesec naknadno nakaže nosilec zavarovanja iz druge republike nekdanje SFRJ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev
V obravnavanem primeru je dokazan utemeljen poslovni – organizacijski oziroma ekonomski razlog iz 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Reorganizacija tožene stranke je bila posledica rezultatov poslovanja tožene stranke, v okviru reorganizacije pa je bila izvedena odprodaja proizvodnje plastičnih tub, zaradi česar se je zmanjšala potreba po delu večjega števila delavcev, med katerimi je bil tudi tožnik, ki je opravljal delo skrbnika linije pri proizvodnji plastičnih tub, to je na programu, ki ga je tožena stranka ukinila oziroma linijo proizvodnje plastičnih tub odprodala.
Tožena stranka je ravnala zakonito, ko je ugotovila, da so postali presežni vsi skrbniki linij, ki so delali na ukinjenem programu, torej tudi tožnik, saj uporaba kriterijev za izbiro presežnega delavca na delovnem mestu skrbnik linij med skrbniki linij na ukinjenem programu in še delujočih programih, ki opravljajo različno delo in med seboj niso zamenljivi, ne pride v poštev. Zlasti ne zato, ker delo skrbnikov linij na preostalih še delujočih proizvodnih linijah ni postalo nepotrebno. Pritožba zato utemeljeno opozarja, da je stališče sodišča prve stopnje, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku nezakonita zato, ker ni bila opravljena izbira med skrbniki različnih linij po kriterijih iz programa, napačna.
Prokurist je le pooblaščenec in ne zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo in zato nima pravice do zastopanja pred sodiščem brez posebnega pooblastila, poleg tega pa mora izpolnjevati tudi dodatni pogoj – opravljen pravniški državni izpit (ker je po določbi 3. odstavka 87. člena ZPP lahko pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit). Pooblaščenka tožene stranke je družbenik tožene stranke (d.o.o.) ter prokuristka, ni pa zakonita zastopnica družbe (kot zakoniti zastopnik družbe je v registru vpisan le direktor). Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 352. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo pritožbo tožene stranke, vloženo po pooblaščenki, ki ne izpolnjuje pogojev za zastopanje pred višjim sodiščem, ker tožena stranka dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu in pooblastila za zastopanje ni predložila sodišču niti ob vložitvi pritožbe niti v naknadnem roku po pozivu pritožbenega sodišča.
Če stranka izvedenskemu mnenju vsebinsko nasprotuje, to ne pomeni, da izvedenec ni upravičen do nagrade za opravljeno delo in do povračila stroškov. Dopolnitev izvedenskega mnenja in morebitne strankine pripombe, da poda izvedenec dodatna pojasnila na mnenje, ne pomenijo novega dokaza, saj je to sestavni del dokazovanja z izvedencem.
Dopolnilno izvedensko mnenje je bilo izdelano zaradi podanih pisnih pripomb tožene stranke, zato tožnika, ki sta sicer na začetku predlagala izvedbo dokaza z izvedencem finančne stroke in v tej zvezi založila predujem, ne moreta trpeti stroškov, ki so nastali z dopolnilnim mnenjem, katerega izdelava je bila samo v interesu tožene stranke.
ZPP člen 108, 108/5. ZPIZ-1 člen 171. ZDSS-1 člen 72, 72/1, 72/2, 75.
zavrženje tožbe - predhodni preizkus tožbe
Tožba (poimenovana pritožba) je uperjena zoper prvostopenjsko odločbo ZPIZ o ugotovljenem preplačilu starostne pokojnine ter odrejenem vračilu neupravičeno prejetih zneskov. Tožnica je vložila tožbo na sodišče, kljub pravilnemu pravnemu pouku v prvostopenjski odločbi upravnega organa, da je zoper njo dopustno v 15 dneh od vročitve uveljavljati redno pravno sredstvo - pritožbo, o kateri odloča pristojni organ tožene stranke. Zato je treba tožbo na podlagi 75. člena ZDSS-1 (na podlagi katerega sodišče po predhodnem preizkusu tožbe izda sklep, s katerim se tožba zavrže, tudi v primerih, če je bila tožba vložena prezgodaj ali je zoper upravni akt, ki se izpodbija, mogoča pritožba, pa pritožba sploh ni bila vložena ali pa je bila vložena prepozno) kot preuranjeno zavreči.
Ločitvena pravica predpostavlja, da obstaja zastavna pravica domnevnega ločitvenega upnika v razmerju do stečajnega dolžnika. Zastavna pravica pa ne more obstajati v razmerju do stečajnega lastnika, če stečajni dolžnik sam ni lastnik zastavljene nepremičnine.
Obveznostnopravno razmerje obstaja med toženo stranko (kot upnikom) in pa dolžnikom (v stečaju), zastavna pravica je zgolj stranska pravica k upnikovi terjatvi). Izbris hipoteke in pa izbris zaznambe neposredne izvršljivosti bi lahko zahteval kvečjemu lastnik, če ne obstaja več dolžnikova obveznost.