zavrženje vloga - tuj jezik - prevod - nerazumljiva vloga
Sodišče prve stopnje je tožnika s sklepom pozvalo, da vlogo v odrejenem roku vrne prevedeno v slovenski jezik in ga hkrati opozorilo na pravne posledice, če tega ne bo storil. Tožnik ni postopal po odredbi sodišča in vloge ni vrnil prevedene v slovenski jezik, zato je njegova vloga pravilno zavržena kot nerazumljiva (peti odstavek 108. člena ZPP).
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VDS0012793
ZIZ člen 42, 42/2.
pravnomočnost – razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti - pravica do izjave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prvostopenjsko sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa, s katerim je ugodilo predlogu tožnika za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o stroških, tožene stranke ni seznanilo s predlogom tožnika in ji ni dalo možnosti, da se izjavi o navedbah v predlogu. Zato je storilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Tožena stranka bi morala, v kolikor bi hotela uspeti z zatrjevanjem, da je bila investicijska vrednost projekta določena kot fiksna, to tudi dokazati z izrecnim zapisom v pogodbi z jasno postavljenimi parametri, ki bi jo opredeljevali. Ker to iz pogodbe ne izhaja, pa povečanje okvirne investicijske vrednosti ne predstavlja kršitve tožeče stranke, saj le-ta zanjo ni bila zavezujoča.
Sklicevanje na stroškovnik zadostuje zahtevi po ustrezni obrazloženosti stroškovne odločitve, saj je v njem mogoče natančno razbrati, katere stroške je sodišče štelo za priznane, pritožnica pa obenem ni izkazala, da bi preveritev te odločitve z vpogledom v spis zahtevala od nje nesorazmerno breme.
Do umika tožbe je prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka oz. plačila razlike nezakonito odvzetega zneska pokojnine. Zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške (1. odst. 158. člena ZPP).
ZFPPIPP člen 98, 98/2, 98/4, 121, 123a. ZPP člen 108, 336.
obličnost pritožbe – zavrženje pritožbe – elektronska oddaja vlog – profesionalna skrbnost upravitelja – smiselna uporaba določb pravdnega postopka – nepopolna pritožba – opozorilo na posledice – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev
Ob odsotnosti postopkovnih določb za primer kršitve obličnosti vlog upravitelja, je potrebno uporabiti 1. odstavek 121. člena ZFPPIPP o smiselni uporabi pravil zakona, ki ureja pravdni postopek. ZPP v 108. členu sicer predpisuje postopek odpravljanja napak v nepopolnih vlogah, vendar je v 336. členu ZPP uporaba teh pravil izrecno izključena v pritožbenem postopku.
Upravitelj je v spremnem dopisu k pritožbi navedel, da mu je 30. 7. 2014 potekla veljavnost spletnega kvalificiranega digitalnega potrdila za elektronsko oddajo vlog, kakor tudi, da je šele 31. 7. 2014 oddal vlogo za pridobitev novega digitalnega potrdila, kar pomeni, da posledična nemožnost pravilne elektronske vložitve predmetne pritožbe do izteka pritožbenega roka dne 5. 8. 2014 izhaja iz njegove sfere in je za slednjo odgovoren sam.
ZPIZ-1 člen 176, 176/1, 276, 276/1. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost zavoda - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Tožnik je v tem postopku zatrjeval, da mu je nastala škoda v višini zakonskih zamudnih obresti, ker toženec ni pravočasno odločil o nadomestilu zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu. Toženec je tožniku res šele z odločbo z leta 2010 priznal nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu od leta 2003 dalje. Vendar je toženec pri postopanju ravnal skladno z običajnimi pravili službe in ni prekršil tiste potrebne skrbnosti, ki se pričakuje pri delu strokovnjaka v danih okoliščinah v škodo tožnika in tožniku po uradni dolžnosti priznal nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu vse od leta 2003 dalje. Ker protipravno ravnanje toženca ni ugotovljeno, je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine po prvem odstavku 276. člena ZPIZ-1 (odškodninska odgovornost zavoda) neutemeljen.
invalidska pokojnina - delna invalidska pokojnina - invalid III. kategorije - datum nastopa dela - skrajšan delovni čas – bolniška odsotnost – nadomestilo plače zaradi bolniške odsotnosti
Tožnica (invalidka III. kategorije invalidnosti, s priznano pravico do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami) je z delodajalcem sklenila aneks k pogodbi o zaposlitvi zaradi razporeditve, v skladu z omejitvami, ki jih je določila tožena stranka v odločbi. V aneksu k pogodbi o zaposlitvi je bil kot datum nastopa dela določen 19. 12. 2009, zato je tožnica tega dne realizirala pravico iz naslova invalidskega zavarovanja, upoštevajoč pri tem drugi odstavek 9. člena ZDR (po katerem se pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju in vključitev v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja začnejo uresničevati z datumom nastopa dela tudi v primeru, če delavec tega dne iz upravičenih razlogov ne prične delati). Kljub še vedno trajajočemu bolniškemu staležu, vendar le v obsegu krajšega delovnega časa, se je z 19. 12. 2009 dejansko spremenil tožničin status in je zato treba tožnici priznati ne le pravice do delne invalidske pokojnine, temveč tudi izplačilo le-te.
Tožnik je bil z izplačilom zneskov dodatka k tuji pokojnini, do katere ni imel pravice, obogaten, toženec pa prikrajšan. Obveznost vrnitve oz. nadomestitve vrednosti nastane tudi, če nekdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila, ali je pozneje odpadla. Zato je tožnik dolžan vrniti neopravičeno prejete zneske dodatka k pokojnini, ne glede na to, da je dodatek k pokojnini prejemal v dobri veri. Zavarovanec pridobi pravico do dodatka k pokojnini v določeni višini in pravico do njenega izplačevanja ob izpolnjenih zakonsko določenih pogojih. Ti pogoji morajo biti izpolnjeni ves čas oz. ob vsakokratnem mesečnem izplačilu. Če zavarovanec pogojev za izplačevanje dodatka v določeni višini ne izpolnjuje ali se le-ti spremenijo, zakon izplačevanja določene dajatve ne dopušča več, oz. zavarovanec do dajatve v polni višini oz. v prvotno priznanem znesku ni upravičen. Tudi 4. člen ZZSV določa, da je upravičenec v 8 dneh po prejemu dolžan zavodu povrniti znesek pokojnine, ki mu jo za navedeni mesec naknadno nakaže nosilec zavarovanja iz druge republike nekdanje SFRJ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev
V obravnavanem primeru je dokazan utemeljen poslovni – organizacijski oziroma ekonomski razlog iz 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Reorganizacija tožene stranke je bila posledica rezultatov poslovanja tožene stranke, v okviru reorganizacije pa je bila izvedena odprodaja proizvodnje plastičnih tub, zaradi česar se je zmanjšala potreba po delu večjega števila delavcev, med katerimi je bil tudi tožnik, ki je opravljal delo skrbnika linije pri proizvodnji plastičnih tub, to je na programu, ki ga je tožena stranka ukinila oziroma linijo proizvodnje plastičnih tub odprodala.
Tožena stranka je ravnala zakonito, ko je ugotovila, da so postali presežni vsi skrbniki linij, ki so delali na ukinjenem programu, torej tudi tožnik, saj uporaba kriterijev za izbiro presežnega delavca na delovnem mestu skrbnik linij med skrbniki linij na ukinjenem programu in še delujočih programih, ki opravljajo različno delo in med seboj niso zamenljivi, ne pride v poštev. Zlasti ne zato, ker delo skrbnikov linij na preostalih še delujočih proizvodnih linijah ni postalo nepotrebno. Pritožba zato utemeljeno opozarja, da je stališče sodišča prve stopnje, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku nezakonita zato, ker ni bila opravljena izbira med skrbniki različnih linij po kriterijih iz programa, napačna.
Sodišče prve stopnje izdalo sklep s katerim je ugodilo predlogu storilca za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja dne 10.7.2013 (storilcu je bil vročen 11.7.2013). Glede na točko III izreka izpodbijanega sklepa storilec v času preizkusne dobe ne sme storiti prekrška, ki je po Zakonu o pravilih cestnega prometa opredeljen kot hujši prekršek (četrti odstavek 23. člena). Glede na takšen izrek sklepa s katerim je bilo predlogu storilca za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ugodeno, so bile za storilca v času preizkusne dobe 12 mesecev torej zavezujoče določbe, ki so hujši prekršek opredeljevale v četrtem odstavku 23. člena ZPrCP v času izdaje sklepa.
ZPP člen 142, 142/4, 155. ZOdvT tarif. št. 3100, 3410.
vročitev s fikcijo - prepozen ugovor - izpraznitveni nalog - potrebni stroški postopka - nagrada za postopek po tarif. št. 3410
Po določbi 4. odstavka 142. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se pošiljka šteje za vročeno, ko izteče 15 dnevni rok za dvig pošiljke na pošti in ne šele, ko pošta dejansko pusti pisanje v predalčniku.
V predmetni zadevi je z iztekom roka za ugovor izpraznitveni nalog postal pravnomočen in ni bilo pogojev za nadaljevanje postopka v pravdi. Ker se po 155. členu ZPP povrnejo le za postopek potrebni stroški, tožeča stranka ni upravičena do nagrade po tar. št. 3100, temveč le do nagrade za postopek po tar. št. 3410, ki pa ji je bila že pravnomočno priznana in o njej ni mogoče še enkrat odločati.
zavrženje tožbe - začasna nezmožnost za delo - združitev pravd
V socialnih sporih o t.i. bolniškem staležu gre po naravi stvari za odločanje o začasni nezmožnosti za delo praviloma za kratka časovna obdobja. V takšnih primerih zato prihaja do tega, da se v tožbah navaja enako dejansko stanje, predlagajo enaki dokazi, in da se zahtevki nanašajo na identično časovno obdobje. Da bi se pospešilo obravnavanje takšnih primerov in zmanjšali stroški postopka je zaradi načela ekonomičnosti in pospešitve postopkov smotrno postopanje sodišča po 300. členu ZPP (po katerem lahko sodišče v primeru, kadar med istimi osebami oz. strankama teče več sodno socialnih sporov, takšne zadeve združi v skupno obravnavanje).
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnica je v stanovanju svojih staršev v kraju študija bivala že od 1. 10. 2012. Zato ji je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Pogoj prijavljenosti začasnega prebivališča v skladu z ZPPreb je določila šele novela ZŠtip z dne 2. 7. 2013, ki je v predmetni zadevi seveda ni mogoče uporabiti retroaktivno. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
Prokurist je le pooblaščenec in ne zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo in zato nima pravice do zastopanja pred sodiščem brez posebnega pooblastila, poleg tega pa mora izpolnjevati tudi dodatni pogoj – opravljen pravniški državni izpit (ker je po določbi 3. odstavka 87. člena ZPP lahko pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit). Pooblaščenka tožene stranke je družbenik tožene stranke (d.o.o.) ter prokuristka, ni pa zakonita zastopnica družbe (kot zakoniti zastopnik družbe je v registru vpisan le direktor). Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 352. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo pritožbo tožene stranke, vloženo po pooblaščenki, ki ne izpolnjuje pogojev za zastopanje pred višjim sodiščem, ker tožena stranka dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu in pooblastila za zastopanje ni predložila sodišču niti ob vložitvi pritožbe niti v naknadnem roku po pozivu pritožbenega sodišča.
Če stranka izvedenskemu mnenju vsebinsko nasprotuje, to ne pomeni, da izvedenec ni upravičen do nagrade za opravljeno delo in do povračila stroškov. Dopolnitev izvedenskega mnenja in morebitne strankine pripombe, da poda izvedenec dodatna pojasnila na mnenje, ne pomenijo novega dokaza, saj je to sestavni del dokazovanja z izvedencem.
Dopolnilno izvedensko mnenje je bilo izdelano zaradi podanih pisnih pripomb tožene stranke, zato tožnika, ki sta sicer na začetku predlagala izvedbo dokaza z izvedencem finančne stroke in v tej zvezi založila predujem, ne moreta trpeti stroškov, ki so nastali z dopolnilnim mnenjem, katerega izdelava je bila samo v interesu tožene stranke.
priznanje neprerekanih dejstev – nepravilnost v izpolnitvi podjemnika – nekonkretiziranost navedb stranke – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme stranka izpolni šele pod predpostavko, da so njene navedbe konkretizirane na ta način, da je iz zatrjevanih dejstev mogoče sklepati na relevantne posledice, kakor tudi, da je s tem omogočeno nasprotni stranki, da se do tako zatrjevanih dejstev opredeli.
Ko se je tožena stranka sklicevala na nepravilnost v izpolnitvi tožeče stranke, bi to nepravilnost morala konkretizirano opredeliti. Zgolj trditev, da elaborata tožeče stranke nista ustrezna in uporabna, takšnega kriterija ne dosega. Enako velja tudi glede navedb, da naj bi se pri gradnji objekta kazalo drugačno stanje v naravi, kot izhaja iz dopolnjenih elaboratov, kar naj bi rezultiralo v potrebi tožene stranke za popravljanje projektov pri izvajanju del. Tako pavšalne navedbe ne vsebujejo nobenega konkretiziranega očitka o pomanjkljivosti izdelanih elaboratov tožeče stranke. Takšnih pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti s postavitvijo izvedenca projektantske oziroma gradbene stroke oziroma z zaslišanjem strank, na kar se sklicuje tožena stranka v pritožbi. Ob nekonkretiziranih navedbah tožene stranke bi izvajanje tako predlaganih dokazov predstavljalo izvedbo nedopustnih informativnih dokazov.
Tožniki z zahtevki na odpravo izpodbijanih upravnih aktov v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF potem, ko je tožena stranka na podlagi Zakona o odpravi posledic razveljavitve 2., 3. in 4. odstavka 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZOPRZUJF) z izdajo odločb pravnomočno odpravila pravne posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo, ker si ne morejo izboljšati pravnega položaja. Zato je tožnikova tožba zakonito zavržena (274/1 čl. ZPP).
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 44/1, 44/2, 45, 45/1, 45/1-6, 48, 48/3.
zdraviliško zdravljenje - bolezensko stanje srca in ožilja - psihične težave
Pri tožniku ne gre za bolezensko stanje srca in ožilja, opredeljeno v 6. točki. 1. odst. 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ker pri tožniku ne gre za stanje po akutnem srčnem infarktu po končanem bolnišničnem zdravljenju v drugi fazi rehabilitacije, niti za stanje po operaciji na srcu in ožilju neposredno po bolnišničnem zdravljenju. Psihične težave niso opredeljene kot bolezensko stanje, pri katerem je zavarovana oseba lahko upravičena do zdraviliškega zdravljenja. Zato tožnikov zahtevek, da se mu prizna pravica do zdraviliškega zdravljenja, ni utemeljen.