Če bo obnova postopka, končanega z odločbo tožene stranke, dovoljena, in odločba o odmeri starostne pokojnine tožnice razveljavljena, bo dopustno ponovno odločati o odmeri starostne pokojnine z upoštevanjem potrdila družbe o premalo izplačanih plačah, saj to sedaj, zaradi instituta pravnomočnosti, ni mogoče.
ZFPPIPP člen 98, 98/2, 98/4, 121, 123a. ZPP člen 108, 336.
obličnost pritožbe – zavrženje pritožbe – elektronska oddaja vlog – profesionalna skrbnost upravitelja – smiselna uporaba določb pravdnega postopka – nepopolna pritožba – opozorilo na posledice – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev
Ob odsotnosti postopkovnih določb za primer kršitve obličnosti vlog upravitelja, je potrebno uporabiti 1. odstavek 121. člena ZFPPIPP o smiselni uporabi pravil zakona, ki ureja pravdni postopek. ZPP v 108. členu sicer predpisuje postopek odpravljanja napak v nepopolnih vlogah, vendar je v 336. členu ZPP uporaba teh pravil izrecno izključena v pritožbenem postopku.
Upravitelj je v spremnem dopisu k pritožbi navedel, da mu je 30. 7. 2014 potekla veljavnost spletnega kvalificiranega digitalnega potrdila za elektronsko oddajo vlog, kakor tudi, da je šele 31. 7. 2014 oddal vlogo za pridobitev novega digitalnega potrdila, kar pomeni, da posledična nemožnost pravilne elektronske vložitve predmetne pritožbe do izteka pritožbenega roka dne 5. 8. 2014 izhaja iz njegove sfere in je za slednjo odgovoren sam.
ZPIZ-1 člen 176, 176/1, 276, 276/1. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost zavoda - odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti
Tožnik je v tem postopku zatrjeval, da mu je nastala škoda v višini zakonskih zamudnih obresti, ker toženec ni pravočasno odločil o nadomestilu zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu. Toženec je tožniku res šele z odločbo z leta 2010 priznal nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu od leta 2003 dalje. Vendar je toženec pri postopanju ravnal skladno z običajnimi pravili službe in ni prekršil tiste potrebne skrbnosti, ki se pričakuje pri delu strokovnjaka v danih okoliščinah v škodo tožnika in tožniku po uradni dolžnosti priznal nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu vse od leta 2003 dalje. Ker protipravno ravnanje toženca ni ugotovljeno, je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine po prvem odstavku 276. člena ZPIZ-1 (odškodninska odgovornost zavoda) neutemeljen.
Tožnik je poslal tožbo (s katero izpodbija dokončno odločbo toženca) pred iztekom 30-dnevnega roka od vročitve dokončnega upravnega akta (prvi odstavek 72. člena ZDSS-1), vendar nepristojnemu organu (tožencu) in to kljub pravilnemu pravnemu pouku. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da je tožba, ki je na sodišče prispela po izteku roka, prepozna. Tožbo, vloženo po preteku 30-dnevnega roka, je treba na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP zavreči.
Izguba zaslužka sama po sebi ne predstavlja kategorije izgubljenega dobička.
Če je tožena stranka z navodili izvajalcem hrambe onemogočala tožeči stranki prevzem stroja, so v takšnem ravnanju podani znaki protipravnosti kot predpostavke odškodninske odgovornosti. Izdana odredba toženi stranki za odstranitev gradbenega stroja z občinske javne poti, toženi stranki ni dajala podlage za oviranje tožeči stranki, da se ji po izvršitvi odredbe omogoči prevzem stroja v svojo posest.
Tožena stranka je s tem, ko je na zavarovalca naslovila priporočeno pošiljko z obvestilom o zapadlosti premije (v katerem je tožena stranka zavarovalca obvestila o neporavnanih zapadlih obveznosti iz naslova zavarovalnih premij), storila vse, kar je bila v skladu s tretjim odstavkom 937. člena OZ dolžna storiti za to, da se razbremeni svoje obveznosti kritja odškodnine oz. zavarovalnine za škodni primer, ki je nastal v času, ko zavarovalna premija ni bila plačana.
ZPP v 5. odstavku 95. člena določa, da mora za vložitev izrednih pravnih sredstev odvetnik predložiti novo pooblastilo. Tožnikov odvetnik ob vložitvi revizije ni predložil novega pooblastila. Naknadno je na sodišče poslal novo pooblastilo. Po ustaljeni sodni praksi je pooblastilo novo, če je bilo izdano v času, ko je njegov izdajatelj že pridobil pravico vložiti izredno pravno sredstvo. Za ugotavljanje pogojev iz 5. odstavka 95. člena ZPP je odločilno dejstvo, da novo pooblastilo datira z dnem, ko je njegov izdajatelj že pridobil pravico do vložitve izrednega pravnega sredstva in dejstvo, da je novo pooblastilo odvetnik predložil, ko rok za vložitev revizije še ni potekel. Zato je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje o zavrženju revizije nezakonit.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VDS0012793
ZIZ člen 42, 42/2.
pravnomočnost – razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti - pravica do izjave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Prvostopenjsko sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa, s katerim je ugodilo predlogu tožnika za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o stroških, tožene stranke ni seznanilo s predlogom tožnika in ji ni dalo možnosti, da se izjavi o navedbah v predlogu. Zato je storilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012952
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 147, 147/1, 152, 179, 179/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - višina - odmera višine odškodnine - soprispevek
Tožnik vtožuje plačilo odškodnine za škodo, ki jo je spornega dne utrpel na delovnem mestu, ko je nanj padla lestev. Lestev je bila prislonjena na regal, ob katerega je trčil sodelavec s tovorom, ki ga je prenašal z mostnim dvigalom. Sodelavec se pred manevriranjem z mostnim dvigalom ni prepričal, da lahko to počne brez nevarnosti za druge, in tudi ni poskrbel, da bi tovor prenašal na ustrezni razdalji do regalov pod njim. Njegovo ravnanje ni bilo dovolj skrbno, zato je potrebno uporabiti 1. odstavek 147. člena OZ, po katerem za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba.
Tožnik je obdeloval kovinsko konstrukcijo v proizvodni hali, v kateri se z mostnim dvigalom prenašajo bremena v neposredni bližini delavcev, kar predstavlja povečano nevarnost za nastanek škode. Zato je podana objektivna odgovornost prve toženke za vtoževano škodo.
Tožnik ni ravnal dovolj skrbno, ker pred pričetkom del ni preveril, ali lahko svoje delo opravlja brez nevarnosti, zato je z 10 % sam prispeval k nastanku škode.
preostala delovna zmožnost - invalidnost - invalidska pokojnina - pogoji za pridobitev pravice do invalidske pokojnine
Pri tožniku je delovna zmožnost zmanjšana za več kot 50 %, zato je sodišče prve stopnje tožnika pravilno skladno z določbo 2. alinee 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1 razvrstilo v II. kategorijo invalidnosti.
Tožnik je zmožen za drugo delo s skrajšanim delovnim časom in ga za drugo delo ni potrebno usposobiti. Le pod pogojem, da tožnik za drugo delo ne bi bil zmožen brez predhodne poklicne rehabilitacije, bi v tožnikovem primeru, ker je ob nastanku invalidnosti star nad 50 let in mu zato glede na določbo 81. člena ZPIZ-1 rehabilitacija ni zagotovljena, prišla v poštev invalidska pokojnina.
Tožena stranka bi morala, v kolikor bi hotela uspeti z zatrjevanjem, da je bila investicijska vrednost projekta določena kot fiksna, to tudi dokazati z izrecnim zapisom v pogodbi z jasno postavljenimi parametri, ki bi jo opredeljevali. Ker to iz pogodbe ne izhaja, pa povečanje okvirne investicijske vrednosti ne predstavlja kršitve tožeče stranke, saj le-ta zanjo ni bila zavezujoča.
Sklicevanje na stroškovnik zadostuje zahtevi po ustrezni obrazloženosti stroškovne odločitve, saj je v njem mogoče natančno razbrati, katere stroške je sodišče štelo za priznane, pritožnica pa obenem ni izkazala, da bi preveritev te odločitve z vpogledom v spis zahtevala od nje nesorazmerno breme.
ZPP člen 182, 182/3, 274, 339, 339/1. ZZ člen 36, 36/1.
zavrženje tožbe - obnova - sklep o obnovi postopka - zadržanje učinkov - stvarna pristojnost - postopek izbire kandidata - javni zavod - individualni delovni spor - direktor - organi zavoda - postopek izbire- neizbran kandidat - bistvena kršitev določb postopka
Delovno sodišče je glede na določbo 36. člena ZZ pristojno v delovnem sporu odločati le o zakonitosti sklepa o izbiri (ali neizbiri) kandidata za direktorja zavoda. V tem okviru sodišče presoja tudi zakonitost postopka razpisa in izbire. S tožbo pa ni mogoče (uspešno) zahtevati razveljavitve posameznih domnevno nezakonitih dejanj oz. sklepov, sprejetih v okviru postopka izbire in imenovanja generalnega direktorja, ki sta zadnji dejanji v okviru razpisnega postopka. Niti v 36. členu niti v drugih določbah ZZ ni podlage za to, da bi delovno sodišče odpravilo (razveljavilo) sklepe zavoda o obnovi postopka imenovanja direktorja. Zato glede zahtevka za razveljavitev sklepov tožene stranke o obnovi postopka imenovanja generalnega direktorja javnega zavoda in o odpravi sklepa o imenovanju tožnice za generalno direktorico zavoda, ni podana predpostavka za samostojno sodno varstvo glede na določbe 274. člena ZPP in niti glede na določbe 36. člena ZZ.
Zavrženje dela tožbe z zahtevki, ki se nanašajo na sklenitev in obstoj delovnega razmerja, zaradi preuranjenosti (zapadlosti) zahtevka tožnici onemogoča sodno varstvo zatrjevane pravice v korektnem postopku. Pod zunanjim videzom zavrženja tega dela tožbe (ki dejansko pomeni odklonitev pravice do vsebinskega, meritornega sodnega varstva) je namreč sodišče prve stopnje odločilo o utemeljenosti zahtevka. O neutemeljenosti tožbenega zahtevka pa ni mogoče odločati že v fazi predhodnega preizkusa tožbe in to v obliki sklepa. Zato je sodišče prve stopnje z izdajo sklepa o zavrženju dela tožbe glede zahtevkov v zvezi z sklenitvijo in obstojem delovnega razmerja, kršilo določbo 274. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 339. člena ZPP.
ZPP člen 108, 108/5. ZPIZ-1 člen 171. ZDSS-1 člen 72, 72/1, 72/2, 75.
zavrženje tožbe - predhodni preizkus tožbe
Tožba (poimenovana pritožba) je uperjena zoper prvostopenjsko odločbo ZPIZ o ugotovljenem preplačilu starostne pokojnine ter odrejenem vračilu neupravičeno prejetih zneskov. Tožnica je vložila tožbo na sodišče, kljub pravilnemu pravnemu pouku v prvostopenjski odločbi upravnega organa, da je zoper njo dopustno v 15 dneh od vročitve uveljavljati redno pravno sredstvo - pritožbo, o kateri odloča pristojni organ tožene stranke. Zato je treba tožbo na podlagi 75. člena ZDSS-1 (na podlagi katerega sodišče po predhodnem preizkusu tožbe izda sklep, s katerim se tožba zavrže, tudi v primerih, če je bila tožba vložena prezgodaj ali je zoper upravni akt, ki se izpodbija, mogoča pritožba, pa pritožba sploh ni bila vložena ali pa je bila vložena prepozno) kot preuranjeno zavreči.
invalidska pokojnina - delna invalidska pokojnina - invalid III. kategorije - datum nastopa dela - skrajšan delovni čas – bolniška odsotnost – nadomestilo plače zaradi bolniške odsotnosti
Tožnica (invalidka III. kategorije invalidnosti, s priznano pravico do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami) je z delodajalcem sklenila aneks k pogodbi o zaposlitvi zaradi razporeditve, v skladu z omejitvami, ki jih je določila tožena stranka v odločbi. V aneksu k pogodbi o zaposlitvi je bil kot datum nastopa dela določen 19. 12. 2009, zato je tožnica tega dne realizirala pravico iz naslova invalidskega zavarovanja, upoštevajoč pri tem drugi odstavek 9. člena ZDR (po katerem se pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju in vključitev v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja začnejo uresničevati z datumom nastopa dela tudi v primeru, če delavec tega dne iz upravičenih razlogov ne prične delati). Kljub še vedno trajajočemu bolniškemu staležu, vendar le v obsegu krajšega delovnega časa, se je z 19. 12. 2009 dejansko spremenil tožničin status in je zato treba tožnici priznati ne le pravice do delne invalidske pokojnine, temveč tudi izplačilo le-te.
Sodišče prve stopnje izdalo sklep s katerim je ugodilo predlogu storilca za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja dne 10.7.2013 (storilcu je bil vročen 11.7.2013). Glede na točko III izreka izpodbijanega sklepa storilec v času preizkusne dobe ne sme storiti prekrška, ki je po Zakonu o pravilih cestnega prometa opredeljen kot hujši prekršek (četrti odstavek 23. člena). Glede na takšen izrek sklepa s katerim je bilo predlogu storilca za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ugodeno, so bile za storilca v času preizkusne dobe 12 mesecev torej zavezujoče določbe, ki so hujši prekršek opredeljevale v četrtem odstavku 23. člena ZPrCP v času izdaje sklepa.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 44/1, 44/2, 45, 45/1, 45/1-6, 48, 48/3.
zdraviliško zdravljenje - bolezensko stanje srca in ožilja - psihične težave
Pri tožniku ne gre za bolezensko stanje srca in ožilja, opredeljeno v 6. točki. 1. odst. 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ker pri tožniku ne gre za stanje po akutnem srčnem infarktu po končanem bolnišničnem zdravljenju v drugi fazi rehabilitacije, niti za stanje po operaciji na srcu in ožilju neposredno po bolnišničnem zdravljenju. Psihične težave niso opredeljene kot bolezensko stanje, pri katerem je zavarovana oseba lahko upravičena do zdraviliškega zdravljenja. Zato tožnikov zahtevek, da se mu prizna pravica do zdraviliškega zdravljenja, ni utemeljen.
Tožniki z zahtevki na odpravo izpodbijanih upravnih aktov v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF potem, ko je tožena stranka na podlagi Zakona o odpravi posledic razveljavitve 2., 3. in 4. odstavka 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZOPRZUJF) z izdajo odločb pravnomočno odpravila pravne posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo, ker si ne morejo izboljšati pravnega položaja. Zato je tožnikova tožba zakonito zavržena (274/1 čl. ZPP).
priznanje neprerekanih dejstev – nepravilnost v izpolnitvi podjemnika – nekonkretiziranost navedb stranke – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme stranka izpolni šele pod predpostavko, da so njene navedbe konkretizirane na ta način, da je iz zatrjevanih dejstev mogoče sklepati na relevantne posledice, kakor tudi, da je s tem omogočeno nasprotni stranki, da se do tako zatrjevanih dejstev opredeli.
Ko se je tožena stranka sklicevala na nepravilnost v izpolnitvi tožeče stranke, bi to nepravilnost morala konkretizirano opredeliti. Zgolj trditev, da elaborata tožeče stranke nista ustrezna in uporabna, takšnega kriterija ne dosega. Enako velja tudi glede navedb, da naj bi se pri gradnji objekta kazalo drugačno stanje v naravi, kot izhaja iz dopolnjenih elaboratov, kar naj bi rezultiralo v potrebi tožene stranke za popravljanje projektov pri izvajanju del. Tako pavšalne navedbe ne vsebujejo nobenega konkretiziranega očitka o pomanjkljivosti izdelanih elaboratov tožeče stranke. Takšnih pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti s postavitvijo izvedenca projektantske oziroma gradbene stroke oziroma z zaslišanjem strank, na kar se sklicuje tožena stranka v pritožbi. Ob nekonkretiziranih navedbah tožene stranke bi izvajanje tako predlaganih dokazov predstavljalo izvedbo nedopustnih informativnih dokazov.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40, 40/4, 40/4-1. OZ člen 180.
solidarnostna pomoč - smrt očeta - kolektivna pogodba - starši delavca - dolžnost preživljanja - pravica do solidarnostne pomoči - ožji družinski član
Staršev delavca ni mogoče šteti za ožje družinske člane iz določbe 1. alinee 4. točke 40. člena KPND, ob smrti katerih bi bil delavec upravičen do solidarnostne pomoči.
predhodna odredba - odločba domačega sodišča - plačilni nalog in sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ustavna odločba
Izpodbijani sklep sicer ne temelji na razveljavljeni določbi ZIZ (1. točka prvega odstavka 258. člena ZIZ), vendar iz navedenih razlogov odločbe ustavnega sodišča jasno izhaja, da je v nasprotju z Ustavo že možnost izdaje predhodne odredbe zgolj na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Ker je bila v predmetni zadevi predhodna odredba izdana prav na podlagi takega sklepa, je že iz tega razloga odločitev sodišča prve stopnje, ki je izdano predhodno odredbo razveljavilo, predlog za njeno izdajo pa zavrnilo, pravilna.